Z januarjem 2024 Slovenska matica stopa v praznično leto, ko bo njeno delovanje prežarjeno s slavjem njene 160-letnice obstoja. Ustanovljena je bila v času, ko nismo imeli šol v slovenskem jeziku, ko so vsi slovenski študenti odhajali študirat v tujino, zato ni bilo slovenskih učbenikov in znanstvenih knjig in nismo imeli razvite slovenske strokovne terminologije za posamezne znanstvene panoge. Pred zgolj 160 leti smo se morali boriti za to, da se lahko izobražujemo in beremo v svojem maternem jeziku.
Slovenska matica
Ustanovitev Slovenske matice 4. februarja 1864 je bil zato veličasten dogodek v slovenski zgodovini, ki je povezal vse tedanje narodnobuditeljske težnje in pomembno prispeval k utemeljitvi slovenskega knjižnega in znanstvenega jezika. Slovenska matica je dala pobudo za ustanovitev slovenske univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predala je vse svoje bogato, dragoceno knjižno gradivo današnji Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, odkupovala rokopise in postavljala spomenike znamenitim slovenskim književnikom.
Dr. Ignacija Fridl Jarc, foto Marijan Zlobec
Danes, ko imamo na desetine znanstvenih institucij in na stotine nevladnih organizacij na področju kulture, nikakor nazadnje pa tudi svojo državo Slovenijo, se marsikdo vpraša, čemu Slovenska matica v sodobnem času. A morda je v tem trenutku potrebna bolj kot nekoč, kajti slovenski človek je zaradi vseh teh udobnosti in ugodnosti izgubil svojo čuječnost.
Samoumevno se nam zdi, da bodo drugi in zakoni skrbeli za ohranjanje naše kulturne in narodne identitete, našega jezika, tudi naše usode in države. Materni jezik tako izginja iz src in zavesti ljudi, z njegovim izginjanjem pa se začenja umiranje našega naroda.
Zato Slovenska matica danes kliče našo družbo k budnosti o izginjanju slovenstva na vseh celinah sveta, nevarnosti redukcije slovenske jezikovne norme na splošnosporazumevalno javno rabo, k temu, da umetnost ni in ne sme biti v imenu ustvarjalne svobode posameznika zaprta za ozke zidove individualnih domislic, ki nikogar ne nagovorijo in ne zanimajo, da znanost ne sme ostati ujeta v drobnjakarsko proučevanje posamičnih dreves, od katerih ne vidi gozda, da morata kultura in znanost komunicirati z najširšo javnostjo.
Slovenska matica je nekakšen most, ki vse povezuje v enoten slovenski kulturni prostor, in ta sega vsepovsod tja, kjer se govori, misli in dela slovensko.
Iz objave v Avstriji
Prav je, da ob častitljivi obletnici ne prenovimo le Matičinega ustvarjalnega duha in načrtov, pač pa tudi njeno podobo. Zato v januarju ne bo prireditev v naši dvorani, saj jo želimo vsaj malo ozaljšati in pripraviti na slavnostne trenutke.
V petek, 2. februarja 2024, bomo za vabljene goste pripravili Slavnostno akademijo ob Matičini 160-letnici. Prav na dan naše ustanovitve, v nedeljo, 4. februarja 2024, pa ste ob 19.30 vljudno vabljeni na koncert v Viteško dvorano v Križankah, kjer bomo podelili tudi nagrade mladim pesnicam in pesnikom, ki so bili izbrani na natečaju za najboljšo pesem ob 160-letnici Slovenske matice.
Ker pa je ob koncu leta izšlo še kar nekaj novih knjig in ker načrtujemo kar nekaj dogodkov po Sloveniji, se boste lahko tudi ta mesec družili z nami v lepoti besede in misli.
Vse dobro v letu 2024.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
Slovenska matica čestita Prešernovi nagrajenki Miljani Cunta, foto Marijan Zlobec
Zbirka Odstiranja
Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja
Uredili: Lilijana Žnidaršič Golec in Metoda Kokole
Knjiga na podlagi doslej neznanih ali manj znanih arhivskih in drugih primarnih virov predstavlja življenje, upodobitve in delo Jurija Slatkonje iz Ljubljane, cerkvenega dostojanstvenika in organizatorja dvorne glasbene kapele Maksimilijana I. Delo je razdeljeno v tri tematske sklope, prvi obravnava Slatkonjevo življenjsko in karierno pot, drugi prinaša v prvem delu analizo upodobitev oziroma portretov Slatkonje iz obdobja zgodnjega novega veka, v drugem delu pa analizo Slatkonjevega epitafa v dunajski stolnici, zadnji pa je posvečen Slatkonji kot glasbeniku. Vsi prispevki Jurija Slatkonjo in njegove aktivnosti umeščajo tako v nacionalni kot tudi širši evropski prostor.
Jurij Slatkonja je zagotovo ena najvidnejših osebnosti kranjskega (slovenskega) rodu, ki je kot cerkveni dostojanstvenik in glasbenik zaznamoval zadnja desetletja 15. in prva desetletja 16. stoletja v širšem vzhodnoalpskem prostoru. Pričujoča znanstvena monografija, ki je nastala pod budnim očesom dveh uveljavljenih raziskovalk, kritično pretresa nekatera do sedaj uveljavljena znanstvena dognanja s področja zgodovine, muzikologije in umetnostne zgodovine, ki se nanašajo na življenje in delo Jurija Slatkonje. S pritegnitvijo do sedaj nepoznanih virov in z (re)interpretacijo obstoječega gradiva postavlja nova izhodišča za nadaljnje raziskave ter pomembno prispeva k razumevanju prelomnega časa, ko so se pričeli postavljati novi temelji zgodnje novoveške družbe. (Povzeto iz recenzije izr. prof. dr. Janeza Mlinarja).
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založbe ZRC SAZU.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Muzikološkega inštituta ZRC SAZU.
Zbirka Zabavna knjižnica
Feri Lainšček: Življenje nima naslova
Ilustriral: Jure Engelsberger
S kratkim romanom Ferija Lainščka Življenje nima naslova Slovenska matica po stopetih letih oživlja svojo zbirko Zabavna knjižnica, v kateri so do leta 1918 izhajala krajša leposlovna besedila večinoma slovenskih, včasih tudi drugih slovanskih narodov.
Predstavitev decembra v SM, foto FB
Z oživitvijo zbirke pred začetkom leta, s katerim vstopamo v praznovanje častitljive 160-letnice Slovenske matice kot najstarejše posvetne slovenske kulturne in znanstvene ustanove, pa Zabavni knjižnici nismo nadeli le nove zunanje podobe, temveč smo jo tudi vsebinsko namenili le za izvirna nova slovenska literarna dela za otroke in mladino. Čeprav naslov Zabavna knjižnica in logotip z odprto, smejočo se knjigo, ki ga je oblikoval ilustrator Jure Engelsberger, morda na prvi pogled vabita k branju lahkotnejšega komičnega žanra, pa je to v resnici zbirka kvalitetne literature za mlade, kot je tudi prvotno ime označevalo leposlovje nasproti znanstvenim in strokovnim besedilom. Oživljena zbirka tako odstira stisko, občutenje in doživljanje otrok in mladostnikov, njihov miselni svet in njihovo družbeno okolje.
V veselje nam je, da zbirko uvaja nov kratki roman Ferija Lainščka, pisatelja, ki je s svojimi Mislicami, nagrajenimi s priznanjem večernica leta 2001 za najboljše slovensko leposlovno mladinsko delo, pa tudi z deli Velecirkus Argo (1996), Ajša Najša (1989), Hit poletja (2008) in pravljičnimi utrinki o Mišku in Belamiški, že doslej pomembno sooblikoval literarno obzorje mladih generacij zadnjih dveh desetletij. Življenje nima naslova je kratek roman o dečku Denzi, ki živi ob psihično bolni materi, zato doživlja vrsto pretresov, vključno z mamino krajo, odhodom k starim staršem, soočenjem s pijanim dedkom in mnogimi zapleti, ki jih, skrite pred našimi očmi, še vedno preveč pogosto izkušajo mnogi otroci med nami. Lainščkov roman odlikujejo pretanjeno prisluškovanje srcu mladih ljudi, očarljiva dinamičnost dogajanja in danes vse preveč redka pripovedovalska iskrenost. (Po predstavitvi SM).
Marijan Zlobec