Prikaz delovanja založbe Beletrine, javnega medija AirBeletrina in Agencije za podnose z javnostmi Kreativna baza v solastništvu zakoncev Maje in Mitje Čandra (pri založbi Beletrina so poleg Mitje Čandra solastniki še Aleš Šteger, Marko Hercog in Alma Čaušević Klemenčič), še posebej pa dotoka javnega denarja, kot ga beleži državna agencija Erar, je deležen velike pozornosti, zlasti ker je težko preveriti, kje se v resnici nahajajo ali je dostopna bibliografija javnih objav, na katere se kot svojo medijsko dejavnost sklicuje Kreativna baza. Preprosto povedano. Vsaka objava javnega medija je zabeležena tako na njegovi strani kot v bibliografiji. To pokaže, da je to bilo: prvič objavljeno in drugič: katalogizirano in se objavo da poiskati, prebrati, citirati… Pri mojem elektronskem mediju ali blogu Kritik.si, ki nadaljuje poprejšni WordPress, ki ga je ameriški center platforme za registracijo medija cenzuriral in zaprl, zapiše, da je bilo do tega trenutka natanko 4.235 objav. Vse to si bralec lahko ogleda.
Anton Tomaž Linhart -Arzenik in stare čipke, s spletne strani Kreativne baze
Pri AirBeletrini, ki je registrirana kot medij in očitno prejema zelo visoka sredstva Ministrstva za kulturo, se da zlahka ugotoviti, da kot medij pokriva najprej in največ sama sebe. Se pravi promocijo založniške dejavnosti založbe Beletrina, deloma pa še drugih založnikov, od katerih so knjige te založbe vsaj deloma odvisne, kot je Bukla. Zaporedje oziroma koledar objav je najbolj razviden na FB profilu, še posebej, ko so objave “sponzorinane”. Če odprete stran AirBeletrina Facebook, vidite bolj ali manj promocijo dejavnosti in predstavitve knjig založbe Beletrina, pogovore z avtorji teh knjig, deloma še širši kontekst, kot je bil npr. pogovor z dr. Miho Kovačem pred Frankfurtskim knjižnim sejmom ipd.
Koledarsko se da videti pogostost objav, a bistvo je v propagandi za knjižne izdaje same Beletrine, in sicer brez sodb literarne kritike kot žanra. Poleg tega je na koncu nekaterih predstavitev neposredna povezava z nakupom teh knjig.
Kot je objavila Mladina, je Ministrstvo za kulturo za izdajanje medija AirBeletrina letos namenilo 32.000 EUR. To je ogromen denar glede na sorazmerno skromno število objav v enem mesecu, kaj šele enem letu.
Zelo malo je zapisov AirBeletrina o kakšni drugi založbi in drugih njihovih knjigah. Nazadnje so bili objavljeni zapisi o domači knjižnici Jelke Reichman, o literarnem in esejističnem opusu Esada Babačića, o palestinski pisateljici Adanii Shibli, pa o nočni omarici Vincija Voguea Anžlovarja, pogovor z urednikom Bukle Samom Rugljem kot avtorjem svoje knjige. So pa objavljeni odlomki iz izbranih knjig založbe Beletrina kot ilustracija njihove vsebine.
Njihove članke vodi življenjskost
To je približno tako, kot so bila nekoč nekatera druga glasila, le da ona niso dobila kakšne velike državne subvencije, kot npr. Književni listi nič, Pogledi malo, nekaj Naši razgledi. Ali drugače povedano: AirBeletrina kaže podobo in duhovno ali medijsko izročilo nekdanjih predhodnic ali predhodnikov.
Če omenim Delo, ki je objavljalo štirinajstdnevik Pogledi kot zadnji pluralni medij v celoti namenjen kulturi z desetinami avtorjev, ki so pokrivali vse zvrsti in žanre, potem je jasno, da je bila intelektualna in kritiška refleksija višja, bolj odprta in pogumnejša. Drzne kritiške in kulturne objave in rubrike sta imela Teleks in Polet…Veliko je bilo prave kritike, ki ovrednoti, ne pa propagira (posredno za svojo korist, saj kjer je osebno lastništvo, je prav takšna korist na prvem mestu. Seveda sem velikokrat slišal besedo: pohlep, še posebej v založniških vrstah, kjer se med sabo še kako dobro poznajo, predvsem pa poznajo vse avtorske pogodbe, stroške, honorarje, prodajo, subvencije…).
Kreativna baza brez odgovorov Mladini
Kreativna baza na objavo v Mladini v št. 45 v naslednjih treh številkah ni reagirala z odgovorom pri njej sami, niti ni objavila fotografije oziroma fotokopije njihove objave na svojem FB profilu in ne v AirBeletrina. Medijska strokovnost na najvišji ravni. Vzporedni svetovi ali kot oni otrok, ki si je z rokama zakril oči in vzkliknil: “Me ne vidite!”
Beletrina in Kreativna baza skupaj z gostoma, foto FB
Pri Kreativni bazi, ki je registrirana in predstavljena kot Agencija za odnose z javnostmi, bi pričakoval karakter agencijsko informativnega delovanja kot kakšna slovenska STA, nekdanji jugoslovanski Tanjug, da ne omenjam Reuters, UPI, DPA, AP, APA, CNN…Namesto tega vidimo spet promocijske objave, kot na primer o napovedi predstavitve zadnje knjige pri Beletrini in poročilo o dogodku samem: “V veselje in čast nam je bilo sodelovati pri promociji nove knjige Boruta Pahorja z naslovom Zmaga je začetek, priročnik za politične & druge začetnike.”
Tip javnega medijskega delovanja Kreativne baze, foto njen FB profil
Na njihovem FB profilu prevladujejo fotokopije člankov iz raznih časopisov, ki govore o ustanovah, od katerih Kreativna baza prejema največ javnega denarja. A to niso njihovi avtorski teksti, kot bi se od agencije, ki na svoji spletni samokarakteristiki objavlja in predvsem obljublja vse tisto, kar je bilo že citirano, spodobilo, ampak fotografije člankov oziroma posnetkov dela drugih.
Borut Pahor ali medijska kreativnost baze je očitna
Reklama za knjigo objavljena na FB profilu Kreativne baze
Reklama za knjigo pri založbi Beletrina na FB Kreativne baze
Medijska objava Kreativne baze na FB
Medijska objava Kreativne baze o seji Državnega sveta RS na Koroškem
Oseba Kreativna baza je posodobila svojo naslovno fotografijo, foto FB
Medijski dosežek Kreativne baze je objava na svojem FB profilu fotokopije članka iz Revije STOP
Kreativna baza je posodobila še eno naslovno fotografijo
Kreativna baza reklamira Beletrino v medijih, tu v reviji Samozavestno
Kreativna baza reklamira objavo SNG Opere in baleta Ljubljana v Reviji Stop. Kreativna baza je doslej od SNG prejela že 84.180 EUR
Kreativna baza reklamira objavo o Geodetskem inštitutu v Delu. Geodetski inštitut Slovenije je Kreativni bazi doslej nakazal 64.080,00 EUR
Kreativna baza reklamira objavo o Tehniškem muzeju Slovenije v Poročilih RTV Slovenija. Od njega je prejela že 59.292,00 EUR
Ali pa v Slovenskih novicah
Kreativna baza reklamira objavo o NUK na Valu 202. Od NUK je prejela že 109.026,85 EUR
Kreativna baza reklamira Tavčarjevo leto v medijih, tu objavo v Novice Svet24
Kreativna baza 13. oktobra reklamira objavo Naj kulturna šola leta je izolska Osnovna šola Vojke Šmuc v PRIMORSKE:SVET24.SI kot Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v medijih
Kreativna baza je reklamirala objavo pogovora z direktorjem Instituta informacijskih znanosti, objavljenega v Večeru. Od Instituta je prejela 17.080.00 EUR
Kreativna baza reklamira objavo o Tehniškem muzeju Slovenije v Reviji Obrazi Avenije
Kreativna baza reklamira objavo RTVSLO.SI o Ministrstvu za pravosodje. Od njega je prejela že 52.053,33 EUR
Pismeni pogovor z JSKD
Kdaj je prišlo do pravno in vsebinsko zavezujočega sodelovanja JSKD s Kreativno bazo ?
7. maja 2013.
Kdo je dal pobudo in zakaj ? Kje je bil objavljen javni razpis za javna dela, financirana z javnim denarjem ?
Za to se je treba obrniti na podpisnika prve pogodbe.
Igor Teršar, foto splet
Kakšne so vse storitve, ki jih za JSKD opravlja Kreativna baza in kje so javnosti vidne ali dostopne, glede na delovanje JSKD po vsej državi, pa tudi zunaj nje in so javne? Kje vse storitve Kreativne baze v odnosu do JSKD ali zanj javnost lahko preveri in se z njimi seznani ?
Vse storitve, povezane z odnosi z javnostmi. Storitve so vidne predvsem v medijskih objavah.
Kako je o tem sproti obveščeno Ministrstvo za kulturo ali katero drugo ministrstvo? Kakšna poročila daje JSKD Ministrstvu za kulturo oziroma komu drugemu, kot financerju ljubiteljske kulture ?
JSKD o tem ni dolžno sproti obveščati ministrstva, razen v okviru letnih poročil.
Omenjeni znesek je izjemno visok glede na cene ali plačila mnogih storitev v kulturi na različnih področjih, kot so honorarji za pisanje literarnih zvrsti, prevajanje, oblikovanje, razstavnino, koncerte, gledališke predstave in vse storitve v gledališčih… Tam je govora o nekaj sto evrih, tisoč; za izvirni roman 4000 evrov, za razstavnino 250 – 300 evrov, za prevajalsko polo 350 evrov, izvirno prozo 400 – 500 evrov, komorni koncert 250 evrov, novo glasbeno delo 1000, za simfonijo 2000? Še bolj je opazno, da razpolaga ljubiteljska kultura z zelo majhnimi neposrednimi sredstvi za delovanje društev, prirejanje koncertov, predstav, nastopov…po vsej državi, kjer nekaj deset tisoč ljubiteljev deluje brezplačno ?
Vprašanje ni razumljivo. Pomešan je tudi program dela JSKD s transferji društvom, kjer JSKD nastopa le kot agent.
Kdo je določil in natanko opisal vrednost katerekoli storitve, jo utemeljil, predlagal in JSKD sprejel s pravno zavezujočo pogodbeno obvezo ?
Skladno s predpisi je bil izpeljan postopek zbiranja ponudb za celotno pokrivanje področja v pavšalu in ne oblikovanje cenika posameznih storitev.
Zakaj JSKD sam ne opravlja vseh storitev oziroma dobi zaposlenega človeka, ki bi opravljal storitve, za katere JSKD najema zunanje sodelavce ? Zakaj JSKD sam ne informira javnosti o svoji dejavnosti preko uradnih medijev: radia, televizije, tiskanih medijev ali ima svojo medijsko platformo ?
JSKD je kadrovsko izrazito podhranjen. V zadnjih letih je moral zmanjšati število zaposlenih in v to kvoto zmanjšanja je bil vključen tudi zaposleni za PR. Je pa želja JSKD, da bi za to imeli posebnega zaposlenega.
Kateri organi v JSKD oziroma z javnostjo povezanimi delegati v svetu JSKD so odobrili pogodbo med JSKD in Kreativno bazo in ali je bilo s pogodbo obveščeno Ministrstvo za kulturo kot glavni financer JSKD ali kdo drug kot financer ? In ali se je z njo strinjalo ?
Sklenitev pogodbe sodi v pristojnost direktorja JSKD.
Kakšen časovni obseg ima pogodba JSKD s Kreativno bazo; kdaj ali katerega dne se je začela izvajati in kateri je končni datum izplačil oziroma sodelovanja ? Ali plačila potekajo mesečno in v kakšnem znesku ? Ali zaposleni v JSKD in z njim povezani člani po državi vse to vedo ?
Gre za letno pogodbo. Izplačila potekajo mesečno.
Kdo je podpisan pod prvo pogodbo o sodelovanju med JSKD in Kreativno bazo glede na dejstvo, da je lastnica Kreativne baze Maja Čander bila nekaj časa zaposlena na JSKD ? Kdo je podpisnik s strani JSKD ?
Igor Teršar.
Zakaj so mesečna izplačila Kreativni bazi – za oktober 3558 evrov tako visoka in po katerem ceniku ter kdo ga je napravil in javno objavil odobrena ter izplačana sredstva ?
Izplačilo se izvajajo v skladu s pogodbo.
Kako so izplačila datumsko opredeljena, mesečno, letno, pavšalno, od kdaj do kdaj, kdaj se pogodba o sodelovanju neha…?
Na to vprašanje smo že odgovorili.
Kaj bo JSKD sam napravil ali delal, da s tako visokimi sredstvi, ki so sicer namenjeni delovanju ljubiteljske kulture v Sloveniji, ne bo uporabljal storitev zasebne Kreativne baze ?
JSKD si bo še naprej prizadeval za dodatne zaposlene, da bi lahko v lastnem okviru nemoteno opravljali vsaj najnujnejše dejavnosti.
S kolikšnimi sredstvi JSKD sam razpolaga na letni ravni in od kod jih dobiva ?
Letna sredstva JSKD (podatek za leto 2022) znašajo 6.190.507 EUR. JSKD pridobiva sredstva od ministrstva za kulturo in lokalnih skupnosti.
S spoštovanjem,
mag. Darja Marinčič
Kako je predstavljen JSKD po svojih nalogah ?
Poslanstvo
Poslanstvo sklada je spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore ljubiteljskim kulturnim dejavnostim, omogočati dostopnost kulturnih vsebin v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, vključevanje vseh dejavnikov na področju kulture v kulturno mrežo, ustvarjati pogoje za medkulturni dialog in vključevanje v mednarodno sodelovanje v evropskem in svetovnem prostoru.
Vizija
JSKD mora postati prepoznavna kulturna mreža, ki deluje tako znotraj skupnega slovenskega kulturnega prostora kot v mednarodnih stikih, podpira razvoj društvenih in drugih neinstitucionalnih kulturnih dejavnosti, ustvarja in posreduje kulturne in izobraževalne programe in projekte.
Dejavnost
Sklad
* organizira in posreduje kulturne prireditve,
* pripravlja seminarje , delavnice, tečaje, kolonije,
* izdaja revije in druge publikacije,
* na podlagi javnih razpisov in pozivov sofinancira kulturne projekte, manjše investicije v prostore in opremo.
* podeljuje priznanja za izjemne dosežke in dolgoletno kulturno delo
Damjan Damjanovič, foto FB
Sklad pripravlja programe in projekte na naslednjih kulturnih področjih:
– glasba: zborovstvo in instrumentalna,
– gledališče in lutke,
– folklorni programi
– etno programi
– likovni programi: kiparstvo, slikarstvo, keramika, fotografija
– film in video,
– sodobni ples ,
– literatura,
– založništvo.
Organiziranost
Kot določa Akt o ustanovitvi, ima Javni sklad RS za kulturne dejavnosti dva organa in sicer Nadzorni svet in enočlansko upravo – direktorja.
Nadzorni svet, ki ga imenuje Vlada RS, ima sedem članov.
Direktor sklada je Damjan Damjanovič.
Sklad ima strokovno službo, ki opravlja strokovne, organizacijske, finančne, administrativne in tehnične naloge, razporejena je na sedežu v Ljubljani in na 59 izpostavah po vsej Sloveniji.
Direktor ima dve vrsti svetovalnih organov:
Strokovne podlage za odločanje direktorja pri izvedbi javnih razpisov in pozivov za sofinanciranje in pripravi programa sklada na nacionalni ravni pripravljajo strokovno programske komisije za glasbeno, gledališko in lutkovno, likovno , folklorno in etno, filmsko, plesno literarno in večzvrstno dejavnost.
Na območnih izpostavah pa se na predlog občin oblikujejo sveti območnih izpostav, ki dajejo predloge in pobude v zvezi z delom izpostav.
Kot posebna organizacijska oblika so se izoblikovale regijske koordinacije – trenutno jih je deset, ki povezujejo območne izpostave določene regije.
KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
ZAKON O JAVNEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI (Uradni list RS, št. 29/10)
AKT O USTANOVITVI JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI (Uradni list RS, št.72/10)
V pogovoru za Marketmagazin je solastnica (50 % procentov Maja Čander in 50 % Mitja Čander) Kreativne baze Maja Čander povedala:
https://www.marketingmagazin.si/intervju/z-voljo-proznostjo-cez-marsikatero-oviro
“…Tako sem šele, ko sem prišla na JSKD, ki se ukvarja z ljubiteljsko kulturo, dojela, kako široko in pomembno polje je to in kako malo mediji vedo o njem. In res je bil za mnoge od njih JSKD, ki sicer vključuje več kot 100.000 ljubiteljskih kulturnikov in 5.000 kulturnih društev, popolna neznanka.
V okviru sklada so delali in še delajo izjemno predani ljudje, vendar je bilo vse njihovo prizadevanje nevidno, kar jih je močno frustriralo. In ker sem do potankosti poznala medije in vedela, kakšne zgodbe jih zanimajo, sem se odločila, da jim pomagam. Tako sem tam čez noč vzpostavila službo za odnose z javnostmi, kar sploh ni bila moja uradna zadolžitev, saj sem bila uradno sekretarka nadzornega sveta, in začela javnost intenzivno obveščati o dogajanju. Rezultati so bili izjemni. Iz praktično nič smo v dveh letih prišli na več kot 2.700 medijskih objav letno, kot je pokazala analiza medijskega pojavljanja za leto 2012, število pa se je do danes povzpelo na več kot 5.000 medijskih objav letno.”
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec