Slovenska matica na 39. Slovenskem knjižnem sejmu ni bila tako opazna. Dodelili so ji precej stransko in manj opazno lokacijo kot so jo imele nekatere druge založbe. Na SKS odrih ni nastopala, zato pa je imela bogato dejavnost v svoji dvorani na Kongresnem trgu.
Dr. Ignacija Fridl Jarc
Danes je svoj Decembrski uvodnik na spletni strani SM objavila tajnica – urednica SM dr. Ignacija Fridl Jarc. Med drugim je spomnila, da bo SM prihodnje leto praznovala svojo 160. obletnico. Zato je spraševanje o njeni vlogi in pomenu danes ter načrtih za prihodnost več kot upravičeno.
“Naš decembrski program pričuje, da ji kljub duhovni povodnji, ki z internacionalizacijo in globalizacijo, sistematičnim raznarodovanjem in poniževanjem slovenščine na naših tleh na zgolj preživetveno raven, ne zmanjka sape za njeno delovanje. Morda pa jo prav naraščajoča protislovenska drža v naši družbi še toliko bolj drami v budnost in utrjuje njene poldrugo stoletje stare temelje, da bo v prihodnosti še trdnejši dom slovenstvu, naši kulturi, znanosti in jeziku, dom ne le znanim, ampak prav vsem Slovenkam in Slovencem.
Pogovor z nagrajenko Prešernovega sklada Miljano Cunta, foto Marijan Zlobec
Tik pred oddajo decembrskih Matičinih novic smo bili obdarjeni z radostnim sporočilom, da je Miljana Cunta za Matičino pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado za življenjsko delo pa bo prejel tudi Henrik Neubauer, ki je za Slovensko matico pred tremi leti pripravil knjigo Svetovna zgodovina plesa. Iskreno čestitamo obema nagrajencema, obenem pa smo počaščeni, da je naš knjižni program doživel strokovno priznanje in poklon. Prav tako že na začetku decembra z zadoščenjem preštevamo, da smo se doslej srečali na več kot sto prireditvah in da bo v zadnjem mesecu leta izšlo vsaj še pol ducata knjig, ki bodo obogatile Matičino dragoceno založniško dejavnost. Na 39. knjižnem sejmu, ki ga je z vso skrbnostjo znova izpeljala sodelavka Mateja Rizvič, je bila naša stojnica dobro obiskana in prodajno uspešna. In ko so me pred kratkim opozorili, naj vendar ne nalagam na Matičina pleča toliko prireditvenih obveznosti, sem odgovorila: »Slovenska matica vendar mora biti in bo vedno dom Borisu Pahorju, Ivanu Tavčarju, Antonu Janši in mnogim Slovenkam in Slovencem, ki so bili ali so ponosni na svoj slovenski jezik, domovino, slovensko državo in znanje, predvsem pa so častilci človeškega dostojanstva in spoštovalci življenja slehernega bitja. To je kultura v izvornem latinskem pomenu besede, ki pomeni skrb za rast, gojenje lepega, upor zoper nasilno ničenje in izničevanje kogar koli in česar koli. Kultura je priklicevanje pravice do biti, zato med glagoloma biti in imeti zmeraj izbere prvega. Zavedanje o biti namreč časti življenje in glagol biti je tisti, ki nam omogoča prehajati vse čase, od preteklosti do prihodnosti, in nas nagovarja k občutenju večnosti.
V luči tega sporočila naj žarijo decembrski dnevi. Še posebej bomo veseli in ponosni, če bo kakšen trenutek tega meseca s svojim programom pomagala razsvetliti tudi Slovenska matica.”
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
Slovenska matica je napovedala izid novih knjig
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Milan Bufon: Tržaški Slovenci: zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti
Monografija Tržaški Slovenci: zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti je temeljno delo o podobi slovenskega Trsta od desetletij pred prvo svetovno vojno do današnjih dni. Z izvirno uporabo zgodovinskih virov in z neposrednim opazovanjem stvarnosti v njeni celoti in po posameznih mestnih in predmestnih okrajih je avtor izrisal njene številne strukturne poteze in spremembe v teku časa in pod vplivi zgodovinskega dogajanja.
Delo je inovativen prispevek ne samo v okviru slovenske družboslovne in humanistične znanstvene produkcije, ampak tudi na ravni mednarodnih študij o Trstu, med katerimi, kljub velikemu obsegu, še ni del, ki bi ponujala tako vsestransko in natančno sliko urbanega fizičnega prostora in njegovega družbenega tkiva (iz recenzije prof. dr. Alekseja Kalca).
Zbirka Slovenska filozofska misel
Andrej Ule: O naravi duha
Uredil: Marko Uršič
Knjiga Andreja Uleta O naravi duha je obsežen in temeljit premislek o filozofskih pojmovanjih duha v zgodovini in sedanjosti ter iskanje novega, filozofsko in znanstveno podprtega pojma duha, ki presega tako spiritualistično-metafizična kakor tudi naturalistična pojmovanja. Avtor razume pojem duha kot situacijsko določeno, implicitno »dano« celoto latenc, potenc, tendenc in aktualizacij. Pri tem se navezuje na Hartmannovo rekonstrukcijo Heglovega pojma »objektivnega duha« in na nekatera pojmovanja »otelešenega duha« pri Peirceu, Merleau-Pontyju, Brandomu, Batesonu, Descombesu, v sodobni kognitivni znanosti, biosemiotiki idr. V zadnjem poglavju razpravlja tudi o kozmični duhovni evoluciji človeštva ter obravnava nekatere fizikalno-kozmološke hipoteze o duhovni osnovi snovnega kozmosa.
Zbirka Filozofska knjižnica
Mojster Eckhart: Latinske pridige (Opus sermonum)
Prevedel, spremno besedo in opombe napisal: Gorazd Kocijančič
Sermones so univerzitetne pridige, ki jih je Eckhart večinoma spisal med časom svojega drugega poučevanja na pariški univerzi in jih izrekal pred svojimi dominikanskimi sobrati; pridiganje (prædicatio) je namreč tedaj sodilo med pomembne dolžnosti univerzitetnega predavatelja. Akademski kontekst se v latinskih pridigah pozna po mnogo večji vključenosti filozofskih razprav v komentiranje svetega spisja. Mojstrova eksegeza je izrazito spekulativna, opira se na tedanje jezikoslovje in alegorično metodo branja »duhovnega pomena« Pisma. Mnogo več kot v nemških pridigah je navedkov, ki pričujejo o veliki širini Eckhartove erudicije; tako med navedenimi avtorji najdemo Ambrozija, Anzelma, Aristotela, Avla Gelija, Avguština, Averoesa, Aviceno, Beda Častitljivega, Bernarda iz Clairvauxa, Boetija, Hrizostoma, Dionizija Areopagita, Mojzesa Majmonida, Platona, Plotina, Origena, Seneko, Tomaža Akvinskega in Knjigo o vzrokih (Liber de causis), povzetek Proklovih Prvin bogoslovja. Eckhart stalno prepleta in medsebojno osvetljuje Staro in Novo zavezo. Eksegeza je pri tem vedno osrediščena v njegovem temeljnem interesu: duhovnem življenju oziroma rojstvu Besede v duši. V latinskih pridigah se na samosvoj način izražajo temeljne Mojstrove teme, ki jih poznamo iz nemških besedil: Božanstvo kot absolutno Eno in obenem Trojica, učlovečenje Besede in človekovo sinovstvo v Kristusu, intimnost odnosa med Bogom in dušo, bistvo milosti, usmiljenja in nesebične ljubezni.
Zbirka Odstiranja
Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja
Uredili: Lilijana Žnidaršič Golec in Metoda Kokole
Knjiga na podlagi doslej neznanih ali manj znanih arhivskih in drugih primarnih virov predstavlja življenje, upodobitve in delo Jurija Slatkonje iz Ljubljane, cerkvenega dostojanstvenika in organizatorja dvorne glasbene kapele Maksimilijana I. Delo je razdeljeno v tri tematske sklope, prvi obravnava Slatkonjevo življenjsko in karierno pot, drugi prinaša v prvem delu analizo upodobitev oziroma portretov Slatkonje iz obdobja zgodnjega novega veka, v drugem delu pa analizo Slatkonjevega epitafa v dunajski stolnici, zadnji pa je posvečen Slatkonji kot glasbeniku. Vsi prispevki Jurija Slatkonjo in njegove aktivnosti umeščajo tako v nacionalni kot tudi širši evropski prostor.
Jurij Slatkonja je zagotovo ena najvidnejših osebnosti kranjskega (slovenskega) rodu, ki je kot cerkveni dostojanstvenik in glasbenik zaznamoval zadnja desetletja 15. in prva desetletja 16. stoletja v širšem vzhodnoalpskem prostoru. […] Pričujoča znanstvena monografija, ki je nastala pod budnim očesom dveh uveljavljenih raziskovalk, kritično pretresa nekatera do sedaj uveljavljena znanstvena dognanja s področja zgodovine, muzikologije in umetnostne zgodovine, ki se nanašajo na življenje in delo Jurija Slatkonje. S pritegnitvijo do sedaj nepoznanih virov in z (re)interpretacijo obstoječega gradiva postavlja nova izhodišča za nadaljnje raziskave ter pomembno prispeva k razumevanju prelomnega časa, ko so se pričeli postavljati novi temelji zgodnje novoveške družbe (iz recenzije izr. prof. dr. Janeza Mlinarja).
Zbirka Zabavna knjižnica
Feri Lainšček: Življenje nima naslova
Ilustriral: Jure Engelsberger
S kratkim romanom Ferija Lainščka Življenje nima naslova Slovenska matica po stopetih letih oživlja svojo zbirko Zabavna knjižnica, v kateri so do leta 1918 izhajala krajša leposlovna besedila večinoma slovenskih, včasih tudi drugih slovanskih narodov.
Z oživitvijo zbirke pred začetkom leta, s katerim SM vstopa v praznovanje častitljive 160-letnice Slovenske matice kot najstarejše posvetne slovenske kulturne in znanstvene ustanove, pa Zabavni knjižnici niso nadeli le nove zunanje podobe, temveč so jo tudi vsebinsko namenili le za izvirna nova slovenska literarna dela za otroke in mladino. Čeprav naslov Zabavna knjižnica in logotip z odprto, smejočo se knjigo, ki ga je oblikoval ilustrator Jure Engelsberger, morda na prvi pogled vabita k branju lahkotnejšega komičnega žanra, pa je to v resnici zbirka kvalitetne literature za mlade, kot je tudi prvotno ime označevalo leposlovje nasproti znanstvenim in strokovnim besedilom. Oživljena zbirka tako odstira stisko, občutenje in doživljanje otrok in mladostnikov, njihov miselni svet in njihovo družbeno okolje.
SM je v veselje, da zbirko uvaja nov kratki roman Ferija Lainščka, pisatelja, ki je s svojimi Mislicami, nagrajenimi s priznanjem večernica leta 2001 za najboljše slovensko leposlovno mladinsko delo, pa tudi z deli Velecirkus Argo (1996), Ajša Najša (1989), Hit poletja (2008) in pravljičnimi utrniki o Mišku in Belamiški, že doslej pomembno sooblikoval literarno obzorje mladih generacij zadnjih dveh desetletij. Življenje nima naslova je kratek roman o dečku Denzi, ki živi ob psihično bolni materi, zato doživlja vrsto pretresov, vključno z mamino krajo, odhodom k starim staršem, soočenjem s pijanim dedkom in mnogimi zapleti, ki jih, skrite pred našimi očmi, še vedno preveč pogosto izkušajo mnogi otroci med nami. Lainščkov roman odlikujejo pretanjeno prisluškovanje srcu mladih ljudi, očarljiva dinamičnost dogajanja in danes vse preveč redka pripovedovalska iskrenost.
Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes
Prispevki s posveta na Slovenski matici 24. oktobra 2022
Uredil: Danijel Grafenauer
Posveta o slovenskih mediji v Avstriji nekoč in danes je bil drugi posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v Sloveniji sosednjih državah. Na prvem dogodku v tem ciklu so sodelujoči predstavili položaj slovenskih medijev v zahodni sosedi Italiji, na drugem smo pogledovali proti severu, proti Avstriji, s čimer smo nadaljevali sodelovanje s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci izven naših državnih meja, ki sodijo v enoten kulturni prostor, opredeljen z našim slovenskim jezikom.
Zbornik Slovenski mediji v Avstriji nekoč in danes vsebinsko sledi posvetu in je razdeljen na tri vsebinske sklope: Slovenske založbe in radio-televizija v Avstriji, Slovenski tiskani mediji in revije v Avstriji ter Refleksije in perspektive. Namen zbornika je predstaviti slovenski javnosti manj poznano, a bogato knjižno in publicistično dejavnost Slovencev v Avstriji, ponuditi celovit in informativno bogat vpogled v delovanje medijskih institucij, ki objavljajo v slovenskem jeziku, ter spodbuditi konstruktivno refleksijo, ki bo nanizala možne perspektive nadaljnjega kvalitetnega razvoja na področju medijev slovenske narodne skupnosti v sosednji državi. Zbornik bralcem ponuja vse našteto, še več, podaja obširno informacijo o zgodovini, vsebini, finančnih pogojih, menjavi generacij, tehnološkem razvoju in težavah delovanja slovenskih medijev v Avstriji.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta II. 6.–10. knjiga
Prevedel in spremno besedo napisal: Aleš Maver
Uredil: David Movrin
Drugih pet knjig Livijeve zgodovine popisuje čas od katastrofalnega vdora Galcev in zavzetja Rima v začetku četrtega stoletja pr. Kr. dalje, torej boje za prevlado na Apeninskem polotoku, vojne z Ekvi, Volski, Etruščani in Samniti, vse do leta 292. Delež vojaških vsebin v njej narašča in se po sorazmerno skromni slabi polovici v šesti in dobri polovici v sedmi knjigi v osmi knjigi dvigne kar na tri četrtine vsega besedila.
Kljub močnemu poudarjanju vojaške komponente pri tej zgodovini pa Livij vzporedno slika fresko z razvojem ustanov pri rimski republiki, ki je povezan z vedno novimi valovi »spopada stanov«, bojev med patriciji in plebejci. Občasno, zlasti ob prizadevanjih ljudskih tribunov za plebejski konzulat in ob opisovanju trpljenja dolžnikov, ki pristanejo v okovih, pridejo na dan plebejcem bolj naklonjeni toni; v glavnem pa prevladujejo stari, aristokraciji bližji pogledi. S temnimi barvami naslika nekdanjega rešitelja Kapitola Marka Manlija, ki naj bi se skušal polastiti kraljevske oblasti in v katerem sodobni raziskovalci razbirajo Livijeve namige na Cezarjevega in Ciceronovega sodobnika Katilino, in kurulskega edila (pre)nizkega rodu Gneja Flavija. Prvak rimskih zgodovinarjev je tako skušal postaviti pomnik nekdanji slavi, hkrati pa je upal, da se bodo bralci iz njegovih podob tudi česa naučili.
Zbirka Razprave in eseji
Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi
Uredil: Peter Skoberne
Osnovno izhodišče zbornika Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka z odmevi je bilo izbrati in predstaviti temeljne prispevke prof. dr. Boštjana Anka (1939–2013), prikazati njegov način razmišljanja, opozoriti na njegova dognanja in modrosti, raztresene po številnih objavah, ter olajšati dostop do njegovih del. Zbornik tako predstavlja celovito osebnost in posledično tudi celovito življenjsko delo. Oblikovan je v posamezne vsebinske sklope, v katerih se zrcali vsa lepota, pestrost in mistika gozda z opisovanjem posameznih dreves, rastlin, živali, listov, vonjav in glasov. Ankovo delo je še najbolj primerljivo s to celovito predstavo gozda, tudi v časovnem okviru. Globoko v sebi se je namreč zavedal, da je današnji gozd sad odločitev in dejavnosti prejšnjega rodu ter da sam ne bo užil dosežkov svojega poslanstva, temveč da je njegovo delo dar naslednji generaciji.
Slovenska matica čestita Prešernovi nagrajenki Miljani Cunta
Marijan Zlobec