Zbornik razprav o akademiku dr. Janku Kosu


Filozofska fakulteta je v zbirki Historia facultatis izdala zbornik razprav Janko Kos in slovenska primerjalna književnost. Urednik knjige je dr. Tone Smolej.

Naslovnica

Knjiga Janko Kos in slovenska primerjalna književnost iz zbirke Historia facultatis je posvečena zaslužnemu profesorju Univerze v Ljubljani dr. Janku Kosu.

Rodil se je dobro desetletje po ustanovitvi Filozofske fakultete in le nekaj let po prvih predavanjih iz primerjalne književnosti, od objave njegovega prvega članka, zapisa v Mladinski reviji, pa bo letos, ko ima profesor v tisku kar dve obsežni razpravi, minilo petinsedemdeset let.

Knjigo so ustvarjalci najprej snovali kot klasičen “festschrift”, s katerim so želeli počastiti profesorjevo devetdesetletnico, a se je prvotni načrt zaradi različnih razlogov spremenil. Sčasoma se je izoblikovala  monografija o življenju in delu enega od utemeljiteljev slovenske primerjalne književnosti.

Posamezna poglavja so prispevali nekdanji profesorjevi študenti, doktorandi, asistenti, nasledniki na katedri, predvsem pa njegovi učenci. V poglavjih so obravnavali tista profesorjeva znanstvena področja, ki so tudi njim blizu, kar pomeni, da so njihove razprave nekakšen dialog z Jankom Kosom. (Iz predstavitve knjige)

Uvod je prispeval urednik dr. Tone Smolej, prav tako profesor na, kot smo včasih rekli “svetovni književnosti”. Deseta knjiga v zbirki Historia facultatis je prvič v njeni osemletni zgodovini posvečena eni sami univerzitetni osebnosti, saj so dosedanje publikacije – zlasti ob stoletnici fakultete – pred-stavljale razvoj posameznih strok.

“Največ razpravljavcev se ukvarja s Kosovimi študijami posameznih evropskih piscev. Dodan pa je tudi članek pokojnega Evalda Korena o Primerjalni zgodovini slovenske literature, ki po skoraj štirih desetletjih ni izgubil svoje tehtnosti. V zadnjem delu so želeli prof. Kosa osvetliti tudi kot pomembnega didaktika, perspektivnega filmskega kritika in vplivnega urednika. Seveda pa vseh profesorjevih področij niso izčrpali, kar tudi ni bil namen.

Iz obsežne bibliografije, ki jo je pripravil Martin Grum, je razvidno, da tudi prihodnje raziskovalce čaka še veliko dela. Rad bi se zahvalil vsem sodelujočim, pa tudi mag. Evi Vrbnjak za natančno branje besedila in Ireni Ipavec Dobrota za vso pomoč. Zahvala gre tudi družini Kos za arhivsko dokumentacijo, ki jo je dala na razpolago. Hvala recenzentoma, prorektorici Univerze v Ljubljani prof. dr. Kseniji Vidmar Horvat in prof. dr. Gregorju Pompetu. Čeprav danes delujeta na drugih oddelkih, sta bila tudi Kosova študenta.V preteklih dveh letih sem redno obiskoval prof. Kosa na Pleteršnikovi ulici; vsako srečanje mi je obudilo v zavesti nepozabna predavanja, ki sem jih poslušal še v prejšnjem stoletju. Prepričan sem, da se bodo tudi bralcem naše knjige, nekdanjim študentom, utrnili podobni spomini na zlato obdobje ljubljanske komparativistike.” (Iz uvoda).

Če pogledamo posamezna poglavja, potem se obseg delovanja akademika Kosa res zazdi komajda pregleden in še odprt prostor. Poglejmo najprej seznam razprav.

Tomo Virk – Litteris comparativis semper deditus

Marko Snoj – O priimku Kos

Tone Smolej – Od rednega študenta do rednega profesorja Kosova študijska leta

Martina Ožbot – Kos o Danteju, Boccacciu, Manzoniju
Luka Vidmar – Kos o Zoisu
Irena Samide – Kos o Goetheju
Vanesa Matajc – Kos in Cankar
Tomo Virk – Kos in Bartol
Alen Albin Širca – Kosovi pogledi na Biblijo
Evald Koren – Ob Kosovi Primerjalni zgodovini slovenske literature
Darja Pavlič – Kosova teorija lirike
Alenka Žbogar – Kos in učbeniki za književnost na sekundarni vzgojno-izobraževalni stopnji
Matevž Rudolf – Kos in filmska umetnost
Seta Knop – Kos kot sekundarni avtor
Irena Ipavec Dobrota – Seznam predavanj Janka Kosa na Filozofski fakulteti (1970–2005)
Martin Grum – Bibliografija Janka Kosa 1948–2023
Mentorstvo pri doktorskih disertacijah in magistrskih delih, ki navaja natančen seznam vseh doktorskih disertacij in magistrskih del.
Iz seznama razprav je razvidno marsikaj, še posebej se pokaže, da celotna sedanja komparativistika in z njo povezana raziskovalna veda na področju literature v državi (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Koper) in zunaj nje (npr. Tržaška univerza…) dr. Janka Kosa še vedno ni sposobna predstaviti v njegovih neverjetnih razsežnostih.
Najbolj bode v oči odsotnost razprav o odnosu dr. Janka Kosa do Franceta Prešerna, tako kot urednika njegovih Zbranih del, še bolj pa samostojnih knjig in razprav. Če je izpuščen celo Prešeren, kaj nam potem ostane ? Pri Prešernu gre za raziskovalni dialog z nekaterimi drugimi prešernoslovci, še posebej pa je dragocen njegov komparativni vidik, čeprav v vseh tekstih manjka tema France Prešeren in glasba. A vendar so tu samostojne knjige:  Prešernov pesniški razvoj, Prešeren in evropska romantika, Prešeren in njegova doba, Neznani Prešeren, Prešeren in krščanstvo. (Seveda bi bila tu dragocena  Kosova analiza odnosa Prešerna do Kopitarja in Kopitarja do pesnika začetnika, ki se je zatekel po prvo merodajno vrednostno sodbo k njemu).
Druga tema je bolj podrobna predstavitev Janka Kosa kot urednika in sourednika kar več desetletij različnih literarnih revij (Beseda, Perspektive, Sodobnost).
Tretja tema je Kosovo sodelovanje pri Marksističnem centru CK ZKS dr. Borisa Majerja, ki ga ne najdemo niti enkrat omenjenena v vsej knjigi.
Četrta tema je Kosova esejistika, tako v posameznih razpravah kot v knjigah, kot je vrhunska že Znanost in ideologija, Znamenja, 1970.
Peta tema je kritični pogled na njegove avtobiografske knjige: o čem in kom piše ter kako, kaj izpušča ali zamolčuje ?
Šesta tema je analiza njegove zadnje knjige Primerjalna zgodovina svetovne literature pri Slovenski matici 2021, ki pokaže njegovo epohalno panoramo razsežnosti svetovne književnosti od najstarejše pred tisočletji v Aziji dalje in dokazuje njegov smisel za dojemanje večtisočletnih perspektiv zgodovinske pojavnosti te literature in književnosti.
Sedma tema so Kosove aktualne objave, kot je na primer njegov odgovor in utemeljitev izbora največje osebnosti 20. stoletja po lastni presoji.
Osma tema je Kos kot glavni urednik Literarnega leksikona.
Deveta tema je Kosove uvodne razprave v zbirki Sto romanov, kot so objavljene v knjigi Svetovni roman.
Deseta tema je Kos in filozofija.
Enajsta tema je Kosov pogled na marksizem in problem literarnega vrednotenja.
Dvanajsta tema je Kosova idejna ali ideološka nihanja, prilagajanja, razvoj Kosovega svetovnega in življenjskega nazora.
Trinajsta tema je Slovenci in Evropa v razpravah in razmišljanju dr. Janka Kosa.
Da ne naštevam dalje.
Akademik prof. dr. Janko Kos, foto Wikipedija
Dr. Janko Kos je večji od vseh drugih, čeprav ni nujno, da drugi v posameznostih nimajo drugačnih ali celo boljših analiz literature in teorij o njej. Že med svojimi generacijskimi sopotniki, literati, različnimi profili ustvarjalcev in poustvarjalcev je veljal za najbolj pridnega in nadarjenega. In če si študijsko navdahnjen in raziskovalno prizadeven dobrih petinsedemdeset let, so rezultati natanko takšni, kot jih pokaže Bibliografija. Menda kar 43 samostojnih knjig.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja