Filozofska fakulteta je v zbirki Historia facultatis izdala zbornik razprav Janko Kos in slovenska primerjalna književnost. Urednik knjige je dr. Tone Smolej.
Naslovnica
Tomo Virk – Kos in Bartol
Alen Albin Širca – Kosovi pogledi na Biblijo
Evald Koren – Ob Kosovi Primerjalni zgodovini slovenske literature
Darja Pavlič – Kosova teorija lirike
Alenka Žbogar – Kos in učbeniki za književnost na sekundarni vzgojno-izobraževalni stopnji
Matevž Rudolf – Kos in filmska umetnost
Seta Knop – Kos kot sekundarni avtor
Irena Ipavec Dobrota – Seznam predavanj Janka Kosa na Filozofski fakulteti (1970–2005)
Martin Grum – Bibliografija Janka Kosa 1948–2023
Mentorstvo pri doktorskih disertacijah in magistrskih delih, ki navaja natančen seznam vseh doktorskih disertacij in magistrskih del.
Iz seznama razprav je razvidno marsikaj, še posebej se pokaže, da celotna sedanja komparativistika in z njo povezana raziskovalna veda na področju literature v državi (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Koper) in zunaj nje (npr. Tržaška univerza…) dr. Janka Kosa še vedno ni sposobna predstaviti v njegovih neverjetnih razsežnostih.
Najbolj bode v oči odsotnost razprav o odnosu dr. Janka Kosa do Franceta Prešerna, tako kot urednika njegovih Zbranih del, še bolj pa samostojnih knjig in razprav. Če je izpuščen celo Prešeren, kaj nam potem ostane ? Pri Prešernu gre za raziskovalni dialog z nekaterimi drugimi prešernoslovci, še posebej pa je dragocen njegov komparativni vidik, čeprav v vseh tekstih manjka tema France Prešeren in glasba. A vendar so tu samostojne knjige: Prešernov pesniški razvoj, Prešeren in evropska romantika, Prešeren in njegova doba, Neznani Prešeren, Prešeren in krščanstvo. (Seveda bi bila tu dragocena Kosova analiza odnosa Prešerna do Kopitarja in Kopitarja do pesnika začetnika, ki se je zatekel po prvo merodajno vrednostno sodbo k njemu).
Druga tema je bolj podrobna predstavitev Janka Kosa kot urednika in sourednika kar več desetletij različnih literarnih revij (Beseda, Perspektive, Sodobnost).
Tretja tema je Kosovo sodelovanje pri Marksističnem centru CK ZKS dr. Borisa Majerja, ki ga ne najdemo niti enkrat omenjenena v vsej knjigi.
Četrta tema je Kosova esejistika, tako v posameznih razpravah kot v knjigah, kot je vrhunska že Znanost in ideologija, Znamenja, 1970.
Peta tema je kritični pogled na njegove avtobiografske knjige: o čem in kom piše ter kako, kaj izpušča ali zamolčuje ?
Šesta tema je analiza njegove zadnje knjige Primerjalna zgodovina svetovne literature pri Slovenski matici 2021, ki pokaže njegovo epohalno panoramo razsežnosti svetovne književnosti od najstarejše pred tisočletji v Aziji dalje in dokazuje njegov smisel za dojemanje večtisočletnih perspektiv zgodovinske pojavnosti te literature in književnosti.
Sedma tema so Kosove aktualne objave, kot je na primer njegov odgovor in utemeljitev izbora največje osebnosti 20. stoletja po lastni presoji.
Osma tema je Kos kot glavni urednik Literarnega leksikona.
Deveta tema je Kosove uvodne razprave v zbirki Sto romanov, kot so objavljene v knjigi Svetovni roman.
Deseta tema je Kos in filozofija.
Enajsta tema je Kosov pogled na marksizem in problem literarnega vrednotenja.
Dvanajsta tema je Kosova idejna ali ideološka nihanja, prilagajanja, razvoj Kosovega svetovnega in življenjskega nazora.
Trinajsta tema je Slovenci in Evropa v razpravah in razmišljanju dr. Janka Kosa.
Da ne naštevam dalje.
Akademik prof. dr. Janko Kos, foto Wikipedija
Dr. Janko Kos je večji od vseh drugih, čeprav ni nujno, da drugi v posameznostih nimajo drugačnih ali celo boljših analiz literature in teorij o njej. Že med svojimi generacijskimi sopotniki, literati, različnimi profili ustvarjalcev in poustvarjalcev je veljal za najbolj pridnega in nadarjenega. In če si študijsko navdahnjen in raziskovalno prizadeven dobrih petinsedemdeset let, so rezultati natanko takšni, kot jih pokaže Bibliografija. Menda kar 43 samostojnih knjig.
Marijan Zlobec