Festival Ljubljana je na svoji današnji tiskovni konferenci predstavil 7. Zimski festival, ki bo potekal februarja, hkjrati pa je sprejel javnosti namenjeno peticijo Podpora glasbeni produkciji RTV Slovenija ob morebitni ukinitvi. O tem je najprej spregovoril direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, ob njem pa umetniški vodja Ensemble Dissonance Klemen Hvala, dirigentka in umetniška voditeljica Slovenskega mladinskega orkestra Živa Ploj Peršuh ter solist, violinist Rok Zaletel Černoš.
Protest proti nameravani ukinitvi Glasbene produkcije RTVS, foto Marijan Zlobec
Darko Brlek je ob nameravani ukinitvi Glasbene produkcije RTV Slovenija spomnil, da smo neodgovorno prodali Adrio, ki je propadla in je danes potreben nov vzpon. “Lahko je rušiti, zelo težko pa znova ustvariti.”
Rok Zaletel Černoš, foto Marijan Zlobec
Ob tem je poročevalcem in gostom na tiskovni konferenci razdelil peticijo Podpora Glasbeni produkciji RTV Slovenija ob morebitni ukinitvi.
Podpora Glasbeni produkciji RTV Slovenija ob morebitni ukinitvi
Spoštovani predstavniki RTV Slovenija, kulturne skupnosti in predstavniki širše družbe,
s to podporo želimo izraziti prizadevanje k ohranitvi delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Big Banda RTV Slovenija. Oba sta dragocena dela naše kulturne dediščine in imata neprecenljiv vpliv na umetniško življenje v Sloveniji.
Festival Ljubljana je na slovenski kulturni sceni s partnerstvom z RTV Slovenija že od samega začetka delovanja orkestra (od leta 1955) ustvaril nešteto nepozabnih glasbenih dogodkov in prireditev. Najvidnejši med njimi je zagotovo Poletna noč, tradicionalni gala koncert, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice in obuja spomine na zlate čase Slovenske popevke. Tesno sodelovanje Festivala Ljubljana, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Big Banda RTV Slovenija v okviru poletnega Ljubljana Festivala, Zimskega festivala, Slovenskih glasbenih dni in 1. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana spodbuja promocijo domačih glasbenih talentov in je obenem neprecenljiv most med ustvarjalci ter domačim in tujim občinstvom in pripomore k pestrosti kulturne ponudbe skozi vse leto. Do danes sta obe zasedbi doživeli številna uspešna sodelovanja in nastope s svetovno priznanimi umetniki. Med njimi so Ana Netrebko, Elīna Garanča, Jonas Kaufmann, Juan Diego Flórez, Jusif Ejvazov, Jonathan Tetelman, José Cura, Ramón Vargas, Plácido Domingo, Denis Macujev, Aleksander Gadjiev, Simon Trpčeski, Leonel Morales, Irena Grafenauer, Ricardo Castro, Oksana Liniv, Jochen Rieder, Karl Mark Chichon, Laibach, Uroš Perić, La Fura dels Baus, Svetlana Zakharova in mnogi drugi, ki so bili z izkušnjo sodelovanja izjemno zadovoljni.
Simfonični orkester RTV Slovenija ter Big Band RTV Slovenija sta nedvomno ambasadorja slovenske kulture, ki presega meje in nas povezuje s svetovno glasbeno dediščino.
Delovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Big Banda RTV Slovenija ne predstavlja le naložbe v umetnost, ampak tudi v duhovno in kulturno bogastvo naše družbe, vpliva na razvoj glasbene umetnosti, spodbuja izobraževanje mladih glasbenikov in ponosno predstavlja našo državo na mednarodnem glasbenem prizorišču. Zato si iskreno želimo, da bi Simfonični orkester RTV Slovenija in Big Band RTV Slovenija ostala prisotna kot pomemben del kulturne dediščine za prihodnje generacije.
Darko Brlek
direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana,
častni član Evropskega združenja festivalov
Darko Brlek, foto Marijan Zlobec
Brlek je še spomnil, da bosta na bližnjem 7. Zimskem festivalu nastopila oba naša orkestra: Simfoniki RTV Slovenija in Slovenska filharmonija. Brez njiju festivalskega programa, tako zimskega kot poletnega, pa še Slovenskih glasbenih dnevov, ne more biti.
Predstavitev peticije
Med 18. in 23. februarjem 2024 bodo na šestih koncertih v Cankarjevem domu in Slovenski filharmoniji nastopili glasbeniki svetovnega slovesa.
Tiskovna konferenca, foto Marijan Zlobec
18. februarja (Cankarjev dom ob 19.30) bo začetek festivala naznanil nastop letošnjega zmagovalca 1. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana, tajvanskega pianista Kai-Min Changa. Kot solist bo zaigral enega najzahtevnejših in najobsežnejših klavirskih koncertov, Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru Johannesa Brahmsa, za katerega je skladatelj potreboval kar tri leta, da ga je napisal. Skladba združuje lastnosti koncerta in simfonije, njena struktura je podrejena muzikalnemu izrazu, tehnično zahtevna interpretacija pa je velik izziv vsakemu pianistu. Nadarjenega glasbenika bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko uglednega francoskega dirigenta Yana Pascala Tortelierja. V drugem delu večera pa se bodo orkestru in maestru pridružili Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Festivalski zbor Virtuozi, Komorni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljan in solisti Sophie Marin-Degor, Annalisa Stroppa, Celso Albelo ter Paul Armin Edelmann. V njihovi izvedbi bosta zazvenela Psalm Lili Boulanger, prve ženske prejemnice Rimske nagrade za kompozicijo in Rekviem Camilla Saint-Saënsa. Skladatelj, ki so ga že za časa njegovega življenja označili za glasbenega genija, je imel edinstveno sposobnost ohranjanja tradicionalne oblike s sočasnim eksperimentiranjem s sodobnimi glasbenimi stili, s čimer je vplival na preoblikovanje francoskega glasbenega okusa iz velike opere v klasično simfonijo.
Program:
J. Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83
***
L. Boulanger: »Gospodova je zemlja«, Psalm 24
C. Saint Saëns: Rekviem, op. 54
Roberto Abbado
Dan kasneje, 19. februarja, bo v Cankarjevem domu ob 19.30 moč slišati dve glasbeni mojstrovini pod vodstvom Italijana Roberta Abbada, Rossinijevo kantato Stabat Mater in Busonijevo orkestrsko suito Turandot.
Čeprav Stabat Mater ni bilo prvo Rossinijevo versko delo, je postalo eno njegovih najbolj izvajanih, poleg originalne verzije pa so kasneje nastale tudi priredbe drugih skladateljev, ki so dopolnile in prilagodile partituro za različne izvajalce ter zasedbe. Sledila bo Busonijeva suita, za katero je skladatelj navdih našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila osnova tudi za Puccinijevo znamenito istoimensko opero. Orkestrska suita je nastala leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod avtorjevim vodstvom, od takrat pa velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del.
Roberto Abbado prihaja iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Od leta 2018 deluje kot glasbeni direktor Festivala Verdi v Parmi. V Gallusovi dvorani bo vodil Orkester Slovenske filharmonije, za vrhunsko interpretacijo Stabat Mater pa bodo prav tako poskrbeli solisti Olga Kulčinska, Gaëlle Arquez, Francesco Demuro in Riccardo Zanellato ter Komorni zbor Megaron.
Program:
G. Rossini: Stabat Mater za soliste, zbor in orkester
***
F. Busoni: Turandot, izbor iz suite, op. 41
Verdijev Rekviem v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Maestro je na jubilejnem 70. Ljubljana Festivalu vodil vrhunsko izvedbo Verdijevega Rekviema s solisti Elīno Garančo, Krasimiro Stojanovo, Dmitrom Popovom in Riccardom Zanellatom.
Olga Kern
Sledili bodo trije koncerti v Slovenski filharmoniji – 20. februarja se bo predstavila pianistka Olga Kern, ena največjih umetnic svoje generacije, zaradi očarljive odrske prezence in tehnične muzikalnosti pa ji je naklonjeno tako občinstvo kot kritiki. Na recitalu bo interpretirala dela nemškega klasicizma in romantike, ameriškega modernizma ter mojstrov ruske romantike.
Pianistka Olga Kern je kariero začela v ZDA z zgodovinsko zlato medaljo na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Van Cliburn v Teksasu kot prva ženska, ki ji je to uspelo v več kot tridesetih letih, ter z zmago na Mednarodnem tekmovanju Sergeja Rahmaninova. Od takrat redno koncertira z uveljavljenimi orkestri, kot so Simfonični orkester iz Baltimora, Detroitski simfonični orkester, Nacionalni simfonični orkester iz Washingtona, Filharmonični orkester milanske Scale, Simfonični orkester iz Pittsburgha, Orkester Moskovske filharmonije, Simfonični orkester NHK iz Tokia, Orkester Stuttgartske filharmonije idr.
Program:
L. van Beethoven: Variacije na Salierijevo temo
R. Schumann: Karneval, op. 9
G. Gershwin: Trije preludiji za klavir
G. Gershwin: »Fascinating Rhythm«
***
S. Rahmaninov: Izbor treh skladb iz Moments musicaux, op. 16, Etudes-Tableaux, op. 33, Morceaux de fantaisie, op. 3
S. Rahmaninov: Variacije na Corellijevo temo, op. 42
A. Skrjabin: Etude, op. 42 (izbor)
M. Balakirev: Islamej, orientalska fantazija, op. 18
Ensemble Dissonance, foto Darja Štravs Tisu
S Torellijevim in Albinonijevim Koncertom za trobento bo sredin večer, 21. februarja, v Slovenski filharmoniji popestril virtuoz Vicente Campos, ki je eden vodilnih španskih trobentačev, dobitnik nacionalne nagrade za glasbo leta 2005, solist v Simfoničnem orkestru iz Valencie in član Trobilnega kvinteta. Je profesor za trobento in vodja oddelka na Konservatoriju v mestu Castellón. Po premoru bomo prisluhnili Ljubezenskemu uroku Manuela de Falle, v katerem se bo pridružila pevka Lidia Rodriguez Gonzalez. Kot članica simfoničnega orkestra OSFE je osvojila številne nagrade in nastopila na različnih festivalih. Solista bo spremljala komorna slovenska zasedba Ensemble Dissonance, ki jo bo vodil Miguel Á. Navarro, cenjen glasbenik, profesor in dirigent. V svoji bogati karieri je sodeloval z vodilnimi imeni iz sveta klasične glasbe, kot so Luciano Pavarotti, Alfredo Kraus in Charles Dutoit. Poučeval je na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in Univerzi v Solunu ter dirigiral orkestrom, kot so Solunski filharmoniki, Orkestra iz Valencie in London Covent Garden Soloists.
Program:
G. Torelli: Koncert za trobento v D-duru
E. Granados: Intermezzo iz Goyescas
T. Albinoni: Koncert za trobento v B-duru
***
M. de Falla: Ljubezenski urok, baletna suita
Klemen Hvala je podrobno predstavil koncertni program in njegovo vsebino, pa tudi posamezna ozadja širšega glasbenega in zgodovinskega konteksta. Bistveno je, da ansambel deluje pod čvrstim umetniškim ter organizacijskim vodstvom in bo tako, kot je dejal, prihodnje leto praznoval desetletnico. Sodelovanje s Festivalom Ljubljana je zelo plodno in uspešno, saj lahko delujejo v sprotnih stikih in medsebojnih programskih predlogih, pri čemer je možnost za oba: Festival Ljubljana in Ensemble Dissonance.
Klemen Hvala, foto Marijan Zlobec
Violinist svetovnega kova Maksim Vengerov, ki se je začel glasbeno udejstvovati že pri petih letih, se lahko pohvali z impresivnim nizom več kot 3000 koncertov po vsem svetu. Leta 1997 je bil postal prvi klasični glasbenik, ki je dobil naziv UNICEF-ov ambasador dobre volje, leta 2004 pa je postal nagrajenec BRIT Classical. Vengerov je prav tako pomemben pedagog, ki od leta 2005 svoje znanje deli s študenti na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. 22. februarja bo v Slovenski filharmoniji ustvaril večer vrhunske glasbe s pianistom Vagom Papianom. Glasbenik, ki deluje tudi kot dirigent, je leta 1984 na povabilo Valerija Gergijeva postal prvi dirigent Armenskega filharmoničnega orkestra in kasneje njegov umetniški vodja ter glavni dirigent. Do danes je dirigiral številnim orkestrom po svetu, kot koncertni partner pa redno sodeluje z mojstrom violine. Skupaj sta nastopila že na številnih odrih po Evropi, ZDA in na Daljnem vzhodu ter posnela zgoščenko za založbo EMI Classic.
Maksim Vengerov
Program:
J. Brahms: Scherzo za violino in klavir v c-molu, WoO posth. 2 (III. stavek iz F-A-E sonate)
C. Franck: Sonata za violino in klavir v A-duru, FWV 8
***
A. Shor: Violinska sonata št. 1
S. Prokofjev: Sonata za violino in klavir št. 2 v D-duru, op. 94bis
Živa Ploj Peršuh v Križankah, foto Marijan Zlobec
Zimski festival bodo sklenile tri mojstrovine iz zakladnice klasičnih del v izvedbi Slovenskega mladinskega orkestra pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Večer bodo otvorile Brahmsove Variacije na Haydnovo temo, ki so nastale kot oda Josephu Haydnu in so skladateljevo prelomno delo, saj gre za prvo skladbo za veliki orkester brez solista. Sledil bo Koncert za violino št. 1 enega najpomembnejših glasbenih virtuozov Henryka Wieniawskega. Napisal ga je po naročilu ruskih plemičev, kar je potrjevalo njegov ugled skladatelja in violinista. Delo je napisal med bivanjem v Rusiji, v njem pa se izražajo bogate melodične linije, tehnično zahtevni vložki ter strastne pasaže. Zaključili bodo z Beethovnovo Simfonijo št. 3, bolj znano kot »Eroica«, ki jo je skladatelj ustvaril v obdobju, ko je izgubljal sluh. Ta osebna stiska je verjetno prispevala k intenzivnosti in globini izraza v simfoniji, ki je poleg svoje revolucionarnosti v razvoju simfonične glasbe vplivala tudi na kasnejše generacije skladateljev.
Živa Ploj Peršuh
Živa Ploj Peršuh je še enkrat predstavila delovanje Slovenskega mladinskega orkestra, ki se napaja iz kakih dvajset tisoč gojencev glasbenih šol po vsej državi. Odlikuje jih izjemna vnema in želja po sodelovanju in nastopanju. Tako so med diskusijo, kaj bi igrali v drugem delu koncerta, zmagalo večinsko mnenje, da bi bila to slavna Eroica.
Živa Ploj Peršuh je opozorila na željo po predstavitvi kvalitete pihalcev in trobilcev v orkestru, zato so izbrali Brahmsove Variacije na Haydnovo temo. O Violinskem koncertu Wieniavskega št. 1 pa, da se pri nas zelo malo izvaja in je skorajda neznan, čeprav je odlično virtuozno delo.
Program:
J. Brahms: Variacije na Haydnovo temo v B-duru, op. 56a
H. Wieniawski: Koncert za violino št. 1 v fis-molu, op. 14
***
L. van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, »Eroica«
Rok Zaletel Černoš, foto osebni arhiv
Slovenski glasbenik Rok Zaletel Černoš je bil izbran med 25 najboljših udeležencev iz 41 držav, ki ga je organizacijski odbor povabil na tekmovanje P. I. Čajkovski v Moskvi in mu plačal vse stroške. Mladega Roka je izkušnja navdušila, občinstvo v dvorani pa prevzelo. Uspelo se mu je prebiti do polfinala, a nadarjeni glasbenik upa, da bo imel v življenju priložnost nastopiti tudi v finalu tega tekmovanja.
Rok Zaletel Černoš, foto osebni arhiv/S. Rajh
Svojo profesionalno glasbeno pot je Rok Zaletel Černoš začel v Ljubljani, kjer je bil kot izjemno nadarjen, pri le 16. letih, sprejet na Akademijo za glasbo. V času študija je izvedel več solističnih nastopov z orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenije, Simfonični orkester SNG Maribor, Vivaldi simfonični orkester, Mendelssohnov komorni orkester idr., kjer je kot solist zaigral koncerte Čajkovskega, Brahmsa, Sibeliusa, Mendelssoha, Mozarta, Vivaldija, Bacha…
Rok Zaletel Černoš, foto Marijan Zlobec
Z izjemno izvedbo Mendelssohnovega violinskega koncerta si je prislužil študentsko Prešernovo nagrado, uspešno pa je opravil tudi avdicijo za Mladinski orkester Gustava Mahlerja in nastopil v najpomembnejših evropskih dvoranah, kot so Musikverein Dunaj, Elbphilharmonie Hamburg, Alte Oper Frankfurt, Luxemburg Philharmonic, Dresden Semperoper, Madrid Auditorio, Lisbon Fundacao Calouste, Alicante Palacia de la Música. Trenutno kot štipendist Mestne občine Ljubljana zaključuje magistrski študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri prof. A. Sorokovu, kjer redno igra v orkestru Dunajskih simfonikov ter dosega vrhunske uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih.
Živa Ploj Peršuh
Živa Ploj Peršuh je osvetlila tudi položaj in delovanje mladinskih orkestrov po Evropi. Imajo jih vse glasbeno najbolj razvite države, nekateri pa so tudi mednarodni. Vsekakor situacijo dobro pozna in si želi, da bi bila Slovenija na tem področju vrhunska.
“Naše društvo je že za EPK Maribor leta 2009 zasnovalo mojstrske tečaje za mlade glasbenike in mednarodni orkester ter vse skupaj poimenovalo po mednarodno najbolj priznanem glasbeniku iz Maribora, katerega so takrat tudi povabili k sodelovanju in z njim mnoga leta sodelovali,” pravi Živa Ploj Peršuh.
Nastopajoči in organizatorji so optimisti, foto Marijan Zlobec
Rok Zaletel Černoš je kot novinec na festivalskih prireditvah izrazil svoje navdušenje in hvaležnost. Ko je bil na Kitajskem, so že prišli predlogi za nastop na Zimskem festivalu. Bila sta dva predloga: Čajkovski in Wieniawski. Izbrali so slednjega.
Darko Brlek je predstavil še Božični festival decembra (od 4. do 20.) v Viteški dvorani Križank, na katerem bodo nastopili gojenci kar šestih glasbenih šol, omenil pa je še nadaljevanje tradicije tako z mednarodnim pianističnim tekmovanjem, ki bi ga po drugi ediciji lahko uvrstili v združenje najpomembnejših tovrstnih tekmovanj na svetu. V pripravi je še mednarodno tekmovanje pihalnih in trobilnih komornih skupin leta 2025, pri čemer bo sodeloval profesor in pozavnist Branimir Slokar, tretja želja pa je mednarodno violinsko tekmovanje, ki bi ga, če bi zamisel uspela, prvič izvedli leta 2027 v sodelovanju s festivalom v ZDA. Drugo pianistično tekmovanje pa načrtujejo marca leta 2026.
Marijan Zlobec