Na 39. Slovenskem knjižnem sejmu se je predstavilo nekaj slovenskih založb iz Italije in Avstrije, a ne vse. Očitno so bile letošnje cene razstavnih prostorov previsoke ali precej višje od lani, vsaj za 15 odstotkov.
Vladimir Kukavica, foto Marijan Zlobec
Direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev ter podpredsednik upravnega odbora letošnjega sejma Vladimir Kukavica, je povedal: “Naš sejem pa ima proračun med 350.000 in 400.000 evri, ob čemer moramo Gospodarskemu razstavišču plačati po ceniku najetih dvoran, samo odri nas stanejo 100.000 evrov. Država prispeva le 7000 evrov.” Ob tem je dodal, da je država za gostovanje Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem sejmu odštela sedem milijonov evrov.
Urednik Adrian Kert, foto Marijan Zlobec
Mohorjeva družba je sicer že malo pred sejmom predstavila Knjižni dar za leto 2024 v galeriji Družina, še pred tem v samem Celovcu, kjer sta v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne urednika daru Hanzi Filipič in Adrian Kert predstavila osrednji knjižni dar, ki obsega Koledar, Pratiko in večerniški roman Moja nona – aleksandrinka ter izbor dodatnih knjig za koroške fare.
Koledar
V Koledarju najdemo mdr. prispevke o podjunskem narečju, o zdravju in boleznih v preteklosti, o kneževini Krantaniji, o judovstvu in krščanstvu, o popisu naših prednikov, med opisanimi osebnostmi pa so mdr. umetnik Tone Kralj, Anton Tomaž Linhart, kardinal Franz König in Polde Zunder. Župnija v središču je Železna Kapla.
Pratika
V Pratiki najdemo članke o iz slovenskega narodnega izročila, o lipi, o hrani prihodnosti, o čarovništvu na Slovenskem ter o zanimivih osebnostih, kot so Ivan Tavčar, Jožef Erlach, slovenski osvajalci Mount Everesta idr.
Večernica
Večerniški roman Moja nona – aleksandrinka pripoveduje o t. i. aleksandrinkah. Avtor Bojan Peroci je v roman prelil življenje svoje stare mame, ki je bila ena od številnih alkesandrink, primorskih žensk, ki so zardi ekonomske bede odhajale predvsem v egipčansko Aleksandrijo kot dojilje ali gospodinjske služkinje. Dojilje so morale doma pustiti svoje lastne novorojenčke, ki so se jim zaradi večletne odsotnosti celo odtujili. Prenekatero aleksandrinko so ta leta v Egiptu zaznamovala za celotno življenje ali jih strla.
Družina in Celovška Mohorjeva družba na 39. SKS, foto Marijan Zlobec
Mohorjeva Celovec je pozdravila na svoji stojnici tudi priznanega avstrijsko-koroškega avtorja Felixa Kucherja (na sliki z vodjo Mohorjeve založbe Celovec Franzem Kelihom), ki je z romanom Kamnik prodrl med znane avstrijske avtorje v nemškem prostoru. Knjiga pripoveduje o slovenskem izseljencu v Argentino, nacionalsocializmu in neki usodni prepletenosti glavnega lika in nekega drugega izseljenca. Anton, kmečki sin slovenskega rodu iz južne Koroške, se nekaj let po plebiscitu 1920 zaradi bednih gospodarskih razmer v Avstriji odloči za odhod s trebuhom za kruhom v Ameriko, obenem bi rad pobegnil iz zatohlega in nacionalno prenapetega nemškega okolja doma. V Buenos Airesu si ustvari novo eksistenco, nemščino pa po možnosti izriva iz svojega življenja. Le domačo slovensko govorico tiho nosi v srcu kot intimno vez do družine na Koroškem. Leta 1945 se v Buenos Airesu pojavi Korošec Steiner, ki se je prej pisal Kamnik – z mračno skrivnostjo.
Urednik Hanzi Filipič, foto Marijan Zlobec
Izseljeniški roman blesti z močnimi slikami iz prve polovice 20. stoletja, hkrati pa prikazuje takratne narodnostne razmere na avstrijskem Koroškem ter povezavo med Argentino in nacističnimi zločinci. Knjiga je v slovenskem prevodu z istim naslovom izšla pri Mohorjevi Celovec v zbirki Austriaca.
Celovška Mohorjeva družba je bila dobro obiskana, foto Marijan Zlobec
Josef Till je napisal knjigo Po Koroški in Štajerski kot Kulturnozgodovinski vodnik po dveh avstrijskih zveznih deželah. Slovenska izdaja je kot omenjeno le del celotne knjige, a jo je avtor avtoriziral in se strinjal, da se v slovenščini objavi le prikaz obeh na Slovenijo mejnih pokrajin.
Avstrijski zvezni deželi Koroška in Štajerska sta bogati s kulturnimi in naravnimi zakladi. S Slovenijo ju ne povezuje samo dolga skupna meja, temveč tudi večstoletni skupni zgodovinski in kulturni prostor. To dejstvo so dogodki v 20. stoletju dodobra zastrli. Avtor Jože Till vabi slovenske bralce, da se odpravijo na kulturnozgodovinsko popotovanje po obeh deželah in (ponovno) odkrijejo njune kulturne, zgodovinske in naravne bisere.
Mohorjeva založba Celovec je pripravila nekaj javnih srečanj in prireditev: na stojnici Mohorjeve Celovec: “Od ilustracije do slikanice” z ilustratorko Kristino Krhin.
Predstavitev knjig v galeriji Družina: urednika Adrian Kert in Hanzi Filipič ter eden od avtorjev v Koledarju Iztok Ilich, foto Marijan Zlobec
Na Pisateljskem odru: “Lili Novy – skozi čas”: pogovorno omizje z voditeljico pogovora Manco Košir, režiserko Haidy Kancler, prevajalko Ivano Kampuš ter izdajateljico knjige Lili Novy. Durch die Zeit/Skozi čas Tatjano Gregoritsch.
Marijan Zlobec