Založništvo tržaškega tiska prihaja na Slovenski knjižni sejem od vsega začetka ali več časa kot Mladika, ki je nekoč doživela napad s strani politike, češ da je na sejem v Cankarjev dom prinesla ali poslala svojo revijo Mladika, ki naj bi bila označena kot emigrantski tisk. Menda je najbolj protestiral in zahteval umik revije partijski sekretar Franc Šetinc.
Vladimir Kukavica, foto Marijan Zlobec
Konec dober, vse dobro ? Direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev ter podpredsednik upravnega odbora letošnjega sejma Vladimir Kukavica je slovenski sejem primerjal z dunajskim, le da je tam vstopnina 20 evrov, naš pa zastonj in je zato najcenejši sejemski dogodek v Sloveniji.
Knjižni sejem žal ne predstavlja vseh knjig, ki izhajajo drugod po svetu in bi Slovenci v matični domovini to lahko izvedeli. Enotni slovensli kulturni prostor žal ni zaživel, kot se je leta 1991 napovedovalo, upalo in smo bili prepričani, da se bo.
Martina Kafol in Alina Carli, foto Marijan Zlobec
ZTT je veljala za levo založbo in je od matice dobivala precej sredstev, ki so bila koristno porabljena za izdajanja celo mnogih knjig ljudi ači avtorjev iz središča Slovenije, ki so se zatekli v Trst, da so lažje prišli do svojih knjig. Tu jih ne bom našteval, bilo jih je pa kakih sto ali še več. Te knjige potem v Trstu, pa tudi v LJubljani niso ileprodane in so pristale na razprodajah v TRubarjevem antikvariatu, kamor sicer zahajajo le knjigoljubci in so vse te knjige pokupili.
Danes je ZTT nekako manj leva, a ne desna založba, tako na hitro rečeno.
Med zadnjimi knjigami je bila zelo opazna Kavarna Italija Jerneja Ščeka.
Knjiga mladega filozofa in intelektualca Jerneja Ščeka sestavlja izbor intervjujev, ki jih avtor od avgusta 2020 objavlja v Sobotni prilogi časopisa Delo.
Gre za pogovore z uglednimi predstavniki italijanske intelektualne kulture, za tehtno in temeljno, refleksivno pisanje, ki vsebinsko teče esejistično, odpira problemske žile in razvozlava osnove sodobne problematike, od splošnih vprašanj humanizma, družbe, politike, dušnega zdravja, umetniške in duhovne kulture, do posameznih kulturnih in političnih razmerij med slovenskim in italijanskim svetom.
Italijanska pisateljica Giulia Caminito in publicist Jernej Šček
»Ta knjiga nastavlja dvojno zrcalo: na relaciji slovenski in italijanski narod, Slovenci na tej in oni (bivši) strani meje, mi in oni, naši in vaši, preteklosti in prihodnost.« (Jernej Šček)
Iz spremne besede, ki jo je napisal dr. Miran Košuta, lahko razberemo, da gre tu za iskanje neke stične točke, mostu med ljudmi, posluha do soseda, v kontekstu raznolikosti in intelektualnega bogastva sogovornikov, nenazadnje za iskanje človeka v človeku.
»Kar podtalno kakor kraška ponikalnica, a vselej čvrsto in otipljivo povezuje vsebinsko, problemsko in tematsko še tako oddaljena besedovanja te Ščekove knjige, je avtorjevo preizpraševanje o absolutni nuji novega humanizma v globalni sodobnosti, o možnosti aktualizacije ideala renesančnega človeka sredi danes nihilizirane, potržene, razčlovčeene stvarnosti, o cankarjanskem očiščenju in prerojenju sodobnika v rešilni studenčinici nove etike. Domala v vsakem od intervjuvanih sobesednikov Šček zato zrcalno išče potrditve, podpore, osmislitve temy rdečenitnemu filozofskemu kredu in vodilu: svojemu novemu humanizmu,« je zapisal Miran Košuta.
Jernej Šček je prepričan, da »ni več izgovorov, da se ne bi poskušali izkopati iz nikogaršnje zemlje, ki zija med slovenskim in italijanskim svetom, zakrpati vrzel, ki jo je v zahodno mejo vsekalo 20. stoletje, nadoknaditi zamujeno. (I)zbrani sogovorniki kot renesančniki našega časa prelamljajo čas, ker nekaj premaknejo v sebi, in z zgledom širši skupnosti pomagajo čez predsodke in travme. Ta knjiga nastavlja dvojno zrcalo: na relaciji slovenski in italijanski narod, Slovenci na tej in oni (bivši) strani meje, mi in oni, naši in vaši, preteklosti in prihodnost. To je knjiga, ki spaja nasprotja: podrobno in splošno, narodno in svetovno, meje in središča, mesto in deželo, slovenstvo in italijanstvo, staro in mlado, blišč in bedo, družbeno in duhovno, stvarno in abstraktno.«
Alina Carli
Založništvo tržaškega tiska je tudi letos na 39. Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani predstavilo izjemne zgodbe, poglobljena razmišljanja in čarobno poezijo, ki so v zadnjem letu izšli v lepo oblikovanih knjigah za odrasle in otroke.
Majda Artač Sturman v pesniški zbirki Strehe niza utrinke iz svojega vsakdana, s pozornim pogledom lovi svet in ljudi okrog sebe, ju ubesedi v najrazličnejših barvnih odtenkih in mamljivih vonjavah.
Na devinskem gradu gospoduje Deva, izbira si ženina, spreminja pričeske in ob vsaki priložnosti nadene novo obleko. Risoroman Deva iz Deviva je sad sodelovanja med pesnikom Markom Kravosom, ilustratorjem in striparjem Jurijem Devetakom ter, v vlogi urednice, mladinsko pisateljico Mašo Ogrizek.
Svojevrstna je tudi zgodba o princesi in princu v rezijanski pravljici Grad Bombavelo, ki pripoveduje o junaških dejanjih, čarobnih pomočnikih in, nenazadnje, o ljubezni. Knjiga je nastala v sodelovanju z Muzejem rezijanskih ljudi, Univerzo v Vidmu in Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU, uredniki so Roberto Dapit, Monika Kropej Telban in Luigia Negro, ilustracije pa je podpisala Andreja Gregorič.
Na sejmu je bila na voljo tudi sveže natisnjena in predvsem dolgo pričakovana nova izdaja uspešnice Kako lep je Trst Poljanke Dolhar in Erike Bezin. Gre za posodobljeno in razširjeno predelavo vodnika po Trstu in okolici, ki je prvič izšla pred 12 leti in je kljub dvema ponatisoma pred časom pošel. Tokratna izdaja prinaša veliko novosti: številne nove vsebine so izraz sprememb, ki so se zgodile v mestu v zadnjem desetletju, kot tudi drugačnih navad in želja obiskovalcev. V ospredju pa ostajajo sledi, ki so jih v preteklosti in jih še danes puščajo Slovenke in Slovenci v Trstu.
Na pobudo Martine Golob, nečakinje znanega slovenskega novinarja Jurija Gustinčiča, je pred poletjem izšla drobna knjižica spominov na zadnja leta, ki jih je skupaj preživela s svojim dedkom. Delo Zadnja leta Jurija Gustinčiča prinaša predvsem čustven opis njegovega življenja v Ljubljani, kamor se je novinar preselil po dolgoletni karieri na različnih dopisništvih v tujini ter na Primorskem, od koder izhajajo njuni skupni predniki.
Galebova zakladnica prinaša novo knjigo za najmlajše, to so prigode male Mare in njenega bratca Roka, ki sta jih v obliki stripa ustvarila Jurij Bobič (besedilo) in večkrat nagrajevani stripar in ilustrator David Krančan, za katerega je značilno mojstrsko preigravanje različnih slogov, ki jih prilagaja vsebini oziroma ciljni publiki. Mala Mara prinaša enostavne zgodbe iz vsakdanjega življenja otroka. Malega bralca bolj kot z besedo nagovarja s preprosto, a hkrati dovršeno risbo, v kateri otrok lahko dobi dodatno spodbudo za pripovedovanje.
Mlajšemu bralstvu je namenjen tudi dvojezični priročnik za vzgojo v družbi brez nasilja z naslovom Srce na dlani/Il cuore in mano, ki sta ga uredili Morana Sossi in Tanja Škabar. Publikacija je sad petletnega dela, ki so ga učenke in učenci Osnovne šole Aloja Gradnika na Colu s pomočjo mentoric opravili v okviru projekta o promociji nenasilne komunikacije. V priročniku zbrano gradivo pa je odličen učno-vzgojni pripomoček, v katerem vsaka risba odpira prostor za debato, v kateri lahko obravnavamo vrednote, kot so prijateljstvo, spoštovanje, ljubezen in prizanesljivost.
Martina Kafol
V delu Tržaški Slovenci – Zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti priznani geograf Milan Bufon nadaljuje in tudi zaključuje raziskavo o sobivanju, prepletanju in zlitju ljudi, kultur in jezikov na Tržaškem, ki jo je pričel v znanstveni monografiji Ethnos in topos (2020). Kot pravi avtor, v delu poskuša opisati razvojno parabolo Slovencev v Trstu, mestu, kjer je ta skupina prebivalstva tradicionalno predstavljala med tretjino in četrtino v njem živečih ljudi in ki se je ob koncu avstrijske dobe uveljavilo celo kot domovanje največje slovenske urbane skupnosti sploh. Knjiga je izšla v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom – SLORI in v sozaložništvu Slovenske matice, Annales Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in ZTT.
Na osrednjem knjižnem dogodku v Sloveniji so bili na voljo tudi številni letošnji ponatisi ZTT, med katerimi sta Mejna rekla Idrija Franca in Zorana Jerončiča ter pesniška zbirka Pingulauenca, ki je nie bluo/L’altalena che non c’era Andreine Trusgnach, ter dela, ki so nastale za tuji trg. Poleg Deve iz Devina v italijanščini (Duina di Duino e i tre eroi, prevod Patrizia Raveggi) in v nemščini (Deva aus Devin und drei Helden, prev. Ivana Kampuš), je na voljo tudi dvojezična slovensko-nemška pesniška zbirka Aceta Mermolje Taschenalmanach/Žepni almanah (prev. Ivana Kampuš) in rezijanske Zverinice, pozdravljene – Bestioline, vi saluto Anje Štefan z ilustracijami Zvonka Čoha, v prevodu Patrizie Raveggi. Ob teh velja omeniti tudi publikacije o Narodnem domu, ki je letos doživela ponatis v italijanščini in je bila na novo objavljena tudi v angleščini. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec