Slovenski knjižni sejem je od prvega dne poln; Gospodarsko razstavišče hkrati lahko sprejme dva, tri tisoč obiskovalcev. Knjig je ogromno, prav tako prireditev, tako da ga je priporočljivo obiskati večkrat; vsaj tisti, ki so sorazmerno blizu ali živijo v sami Ljubljani. Jutri bo zadnji dan. Ne zamudite; boljše kulturne, pa tudi drugačne manifestacije v državi ni in je ne bo niti jutri.
Otroci morajo na rame, če želijo videti na oder, vse fotografje Marijan Zlobec
Najbolj me fascinira pozitivno vzdušje in toplina okolja, ogromno mladih obiskovalcev, potem celih družin z otroki, tudi najmlajšimi, ki že gledajo knjige, četudi so stari le leto ali dve.
Rajanje s Svetlano
Takoj pa se opazi, koga ni: mnogih politikov, podjetnikov, direktorjev, poslovnežev…, skratka vseh struktur, ki jim branje knjig predstavlja motnjo v njihovem biznisu. Čista izguba. Koliko ljudi poznam, pa vem, da jih na knjižnem sejmu ne bom nikoli srečal. Malo pa je tudi kulturnikov iz drugih, ne literarnih področij, kot da se kultura dogaja samo tam, kjer so oni.
Svetlana Makarovič je prišla
Za one zgornje se zdi, kot da bi bila njihova podoba s knjigo v roki nekaj kot kakšna kompromitacija, osebna blamaža. Kdor misli samo na denar, nima časa brati knjig, kajti to predstavlja nič evrov na uro, na dan, na teden branja…
Uglasbljena poezija Svetlane Makarovič je bila hit
Danes sta bila v ospredju zanimanja pesnica Svetlana Makarovič, ki je bila prisotna na svojem pesniškem koncertu, ni pa nastopila, in risar stripov, tokrat o pesniku Kajuhu, Zoran Smiljanič, ki je vsakemu kupcu kakšne svoje knjige – stripa, vanjo narisal kakšno podobo, portret in napisal posvetilo, med tujimi gosti pa mlada italijanska pisateljica, ki je pri Mladinski knjigi izdala v Italiji odmevno in nagrajeno knjigo.
Barbara Čeferin je obiskala Anjo Zag Golob
Kot je bilo že objavljenih več komentarjev, so v najslabšem položaju majhni ali individualni založniki, ki plačujejo minimum 800 evrov za stojnico plus vse dodatke, od JAK za udeležbo ne dobijo ničesar, ker njihove knjige niso subvencionirane, njihov fizični položaj na sejmu pa je najslabši.
Okrogla miza ali pogovor na temo novih naslovov za mlade bralce
Interes za prikaz vseh slovenskih založnikov je diskriminatoren, tako nisem opazil celovške založbe Drava, pa celovške založbe Wieser, založika Primoža Premzla, ki je ravnokar izdal izjemno knjigo o Mariborski gimnaziji, kot je nima nobena druga slovenska gimnazija. In zakaj je nima ? Ker nimajo založnika Primoža Premzla. Njegova nedavna izkušnja z mariborskim županom pri odklonu financiranje nemškega prevoda monumentalne zgodovinske knjige o štajerskih trtah za Frankfurtski knjižni sejem in nemški jezikovni trg, mu je potrdila ali pokazala dejanski položaj štajerske ali mariborske kulture.
Postani vitez nočne straže z Boštjanom Gorencem – Pižamo
Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev in Javna agencija za knjigo bi morala sprejeti sklep, da mali založniki, ki so doslej izdali do pet knjig, lahko nastopajo brezplačno ali zgolj s simbolnim plačilom prostora in elektrike ali kurjave.
Stripar in risar Zoran Smiljanić
Veliki ali večji založniki lahko predstavijo vse, kar še imajo na prodaj, za več let nazaj. Nekdo, ki ponuja le štiri svoje knjige, kot novinarka in publicitka Maja Megla, ne more prodajati nič več kot to. Potem so tu še drugi, kakih deset malih, pa še deset drugih malih, ki so ostali doma.
Maja Megla
Poseben problem so katalogi razstav iz vse države, likovne monografije, ki jih v Ljubljani ni na ogled. 100, 200, 300 knjig in publikacij. Ste vedeli, da je bil pesnik Oton Župančič odličen risar, tako kot Ivan Cankar ? Imel je razstavo in lep katalog. A za GZS to niso knjige.
Najdaljše vrste za nakupe in podpise je imela Mladinska knjiga, slabše je letos organizirana Beletrina, brez kakšnega opaznega srečanja svojih avtorjev z bralci (Vlado Žabot, Drago Jančar, Tone Partljič, Feri Lainšček, dr. Tomaž Brejc…), celovška Mohorjeva družba je brez celovških predstavnikov…
Aleš Berger, Tone Peršak in Aljoša Harlamov
Če so se kandidati za obisk Frankfurtskega knjižnega sejma kar drenjali, kdo bo bil povabljen in odšel v Nemčijo, je podobne vneme za srečanja s slovenskimi ali celo istimi književniki, ki so se pokazali v Frankfurtu, z domačim občinstvom in kupci njihovih knjig preskromno.
Risanje v knjigo
Nekaj je programsko zelo narobe. Če nastopiš, moraš plačati.
Nika Kovač
Vtis je, kot da so nekateri pisatelji preveliki, da bi se pokazali med svojimi matičnimi bralci. Nekdo bo za to moral odgovarjati, ko bo bilanca ob koncu in bo GZS naredila obračun, koliko izvirnih slovenskih avtorjev vseh zvrsti je sploh bilo videnih in je nastopilo na menda devetih odrih; sam sem jih doslej odkril pol manj.
Avtorski pogovor
Žal je natisnjen program 39. SKS preslab in nenatančen, s tem pa hudo pomanjkljiv. So ure, naslovi in organizatorji, a večinoma ne izvem, kdo bo na odru nastopil. Imena nastopajočih ima morda 10 % objav v programu oziroma napovedih.
Če je Slovenski knjižni sejem za prenekatere slovenske književnike, pa tudi založnike ter zasebne medijske platforme, ki nekje drugje služijo stotisoče evrov za svoje storitve v imenu in za promocijo kulture, preskromen ozirom se imajo za boljše od sejma, potem je nekaj hudo narobe.
Dvakrat narobe: ker jih ni in ker jih drugi kolegi ne znimajo.
Kotiček slovenskih literarnih nagrad
Tako kot prisesavanje na javna sredstva.
Boštjan Gorenc – Pižama
Obiskovalci 49. Slovenskega knjižnega sejma ipčejo dobe kjige zase, za svojo družino, otroke… Oni hočejo brati.
Lidija Golc
Dvomim pa, da bom do konca 39. SKS na GR videl koga izmed 500 slovenkih milijonarjev, ki razpolagajo s premoženjem 9 milijard.
Italijanska pisateljica Giulia Caminito in publicist Jernej Šček
Knjiga je za njih največja izguba.
Mišji ženin avtorice Anje Štefan
Poleg levive in desice imamo še bralce in nebralce, torej so Slovenci štirih profilov ali genov. Levi bralec levi nebralec, desni bralec, desn nebralec. So pa še druge podvariante; nič od levice in desnice bralec in nič od desnice in levice nebralec.
Dr. Aleš Gabrič in dr. Tone Smolej
Odkar obstaja Slovenski knjižni sejem tega ni opazil še nihče, čeprav bi lahko iz tega slovenskega identitetnega in intelektualnega problema ter osebnostnega karakterja doktoriral.
Kolo sreče za slovensko knjigo
Dr. Janez Bogataj je nastopil s temo Dober kot kruh
Marijan Zlobec