Pesnica, založnica, kolumnistka, polemičarka, urednica, kritičarka, prevajalka Anja Zag Golob je na 39. Slovenski knjižni sejem prišla s svojo najnovejšo pesniško zbirko Watson, h kateri je napisala spremno besedo dr. Irena Novak Popov. Bil je lep interes zanjo, pa tudi za druge knjige iz njene založbe VigeVageKnjige.
Študirala je filozofijo in primerjalno književnost, zdaj pa je samozaposlena na področju kulture. Med drugim je pisala gledališke kritike za časnik Večer, objavlja kolumne, občasno deluje kot dramaturginja in prevajalka. Je ena od soustanoviteljic založbe VigeVageKnjige, kjer dela kot glavna urednica.
Med prvimi kupci Watsona je bil politik Jožef Školč, foto Marijan Zlobec
Izdala je šest samostojnih pesniških zbirk v slovenščini, za drugo – Vesa v zgibi (Nova slovenska knjiga), Ljubljana – Mladinska knjiga, 2013) in tretjo Didaskalije k dihanju, Ljubljana – samozaložba, 2016) je leta 2014 in leta 2016 prejela Jenkovi nagradi, za četrto V roki; Vesa v zgibi; Didaskalije k dihanju, Ljubljana – samozaložba, 2018, leta 2020 nagrado kritiško sito za zbirko da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam … Maribor – samozaložba, 2019, zadnja Watson (2023)pa je še bolj nekaj posebnega. Njene zbirke so doslej v prevodih izšle v nemščini, hrvaščini, srbščini in poljščini, posamezne pesmi ali cikli so poleg teh prevedeni še v bolgarski, madžarski, španski, češki, makedonski, nizozemski in francoski jezik ter uvrščene v antologije. Redno gostuje v tujini.
Kolumne je občasno objavljala v Sobotni prilogi Dela, redno pa na strani Smeri razvoja v Večeru ter v Večerovi sobotni prilogi V soboto, spominjamo se z nastopov v oddaji Studio City na TVS, zdaj pa tedensko na Valu 202 v rubriki Jajca. Prevaja otroško literaturo, predvsem stripe, ter romane za odrasle, večkrat v tandemu s Katjo Šaponjić (npr. Ocean Vuong: Bežen trenutek bajnosti, Max Porter: Bridkost je stvar s peresi).
Watson ima svoj dres
Zbirka Watson obsega kar 32 pesmi o pesničinem psu Watsonu, ki pa je znano ali vzeto ime iz nadaljevanke o detektivu Sherlocku Holmesu, pri katerem je Watson zdravnik, sogovornik, sopotnik, dialoški in dramaturški oblikovalec zgodb, seveda pa ubogljivec.
Tako bi se dalo sklepati, da je Anja Zag Golob pesniški Sherlock Holmes, njen pes pa ustrežljivi Watson in hkrati vzor uspešne simbioze, o kateri v bistvu pripovedujejo pesmi.
Te so kajpada hude, še posebej pa posamezni verzi, kot “pes je kot aljažev stolp”, “pes je vsemirje”, “pes je francka čaka vzhičen na drobtine z mize…”, “pes je hamlet sredi prostora v tišini ponavlja vrstice” … na kar ne bi pomislil noben drug pesnik.
“Pes je knjiga/knjigar duše/razlagalec sanj/obskurni cunjar/gonič obljub…”
Kaj lahko sam pes naredi ob ali po takem slavospevu ? Je še bolj ubogljiv, mu pesnica doma recitira pesmi o njem in jih razuzme ? Vse je možno. Najraje pa skače tri metre visoko.
Naslednja zbirka: pes piše, pesnica uboga in mu da tačko. Ona je s svojim psom na ti ali ljubezen dvoedina.
Problem je, da to ni pasja poezija ali poezija za pse ali za pasjeljubce. Je pesniška besedno vokalna igra na temo psa. In odraščanja skozi kakšen spominski drobec iz otroštva, npr. ob občudovalnem opazovanju od daleč Mile Kačič. In potem pride zrelost, svoboda, pogum, jaz kot jaz sama. Taka je logika stvari.
Marijan Zlobec