Slavnostni cikel koncertov ob 40. obletnici Godalnega kvarteta Tartini, sestavljen iz šestih koncertov, se bo zaključil v torek, 28. novembra, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank. Cikel se bo končal s programom, ki sega h glasbi slovitega piranskega baročnega mojstra Tartinija, po katerem se je kvartet poimenoval.
Godalni kvartet Tartini na svojih koncertih, vse fotografije Marijan Zlobec
Godalni kvartet velja med vsemi komornimi glasbenimi zasedbami za najplemenitejšo, pa tudi najbolj zahtevno zvrst komorne glasbe, morda celo vse instrumentalno-glasbene literature. V njej se kaže skladateljevo obvladovanje štirih obligatnih, načeloma enakovrednih, samostojnih glasov. Zasedba štirih godalcev zahteva izjemno natančno obdelavo glasbenih prvin, ki morajo zaživeti v prepričljivi celoti.
Miran Kolbl in Romeo Drucker
Iz glasbene zgodovine poznamo celo vrsto odličnih godalnih kvartetov, o čemer priča že sama literatura (npr. Haydn, Mozart, Beethoven…). Težko je vztrajati dolgo, kaj šele štirideset let. Vsi godalci imajo namreč še svoje druge glasbene zaposlitve in pedagoške ali orkestralne ter solistične dejkavnosti. Že uskladitve vaj in nastopov je zelo zahtevna, potem so tu še drugi načrti, bolezni, selitve… Veliko je odrekanja in samodiscipline ter prilagajanja, vse z željo občinstvu pokazati čim bolj vrhunsko in programsko široko panoramo del za godalni kvartet.
Godalni kvartet Tartini
Miran Kolbl, violina
Romeo Drucker, violina
Aleksandar Milošev, viola
Miloš Mlejnik, violončelo
Godalni kvartet Tartini velja za ambasadorja slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih. Svojo pot je začel leta 1983 na pobudo takratnega umetniškega vodje Slovenske filharmonije, skladatelja Iva Petrića. V svojem dosedanjem delovanju, še zlasti v sklopu koncertov iz cikla Večeri komorne glasbe, so oblikovali prepričljiv in svež pristop, ki je novost ne le v izvajalski tehtnosti in dodelanosti programa, temveč tudi v repertoarni odprtosti. Kvartet je posnel obsežen izbor slovenske glasbe ter izdal več plošč z deli Dvořáka, Ravela, Mozarta, Schuberta, Lipovška, Osterca, Hoffmanna in drugih. Najnovejši snemalni dosežek zasedbe je realizacija vizionarske ideje Tartinija, saj je 250 let po njegovi smrti doživela svojo prvo svetovno digitalno izdajo. Žlahtna glasba idejnega tvorca Šola narodov je z najnovejšim digitalnim albumom Godalnega kvarteta Tartini že obšla svet in dosegla mnoge ljubitelje klasične komorne glasbe.
Godalni kvartet Tartini
Posebno veljavo daje programom koncertov Godalnega kvarteta Tartini stalna skrb članov, da vabijo medse priznane slovenske in tuje glasbenike ter tako na poseben način izvirno dopolnjujejo svoj program. Obenem to prispeva k stalni rasti kvarteta kot prilagodljivega komornega glasbenega izvajalskega korpusa. Z njimi so doslej nastopili že številni odlični glasbeniki, med njimi Irena Grafenauer, Stanko Arnold, Radovan Vlatković, Mate Bekavac, Monika Bohinec, Lovro Pogorelić, Maria Graf, Gary Karr, Franco Gulli, Enrica Cavallo, Bruno Giuranna, Rocco Filippini, Davide Formisano in številni drugi. Za svoje umetniške dosežke so člani leta 2001 prejeli nagrado Prešernovega sklada – najvišje državno priznanje na področju kulture.
Miloš Mlejnik
Giuseppe Tartinije godalom oziroma violini namenil skoraj ves svoj skladateljski opus. Glasbeni »mojster narodov«, ki je spisal okoli 130 violinskih sonat in več kot 170 koncertov, je temelje godalnega kvarteta postavil v štirih Sonatah à Quattro za dve violini, violo in violončelo – predhodnice godalnih kvartetov. Na tokratnem koncertu bomo prisluhnili Sonati à Quattro v D-duru, edini ohranjeni tudi v avtografu.
Miloš Mlejnik in Aleksandar Milošev
Tudi Alfred Šnitke je ustvaril obsežen ter žanrsko raznolik opus in pri tem oblikoval svojstven slog, t. i. polistilizem. Edinstveno je namreč prepletal in združeval raznotere glasbene zvrsti in sloge. Tudi njegov priljubljeni Godalni kvartet št. 3 iz leta 1983 preseneti že v začetnem Andanteju s kolažem citatov glasbenih del skladateljev različnih stilnih in zgodovinskih obdobij.
Godalni kvartet Tartini
Poseben in sploh za svoj čas nenavaden je tudi Godalni kvartet št. 14 v cis-molu Ludwiga van Beethovna iz leta 1826, ki bo zaokrožil zaključni koncert. Sestavlja ga sedem stavkov, prvi pa je počasna fuga. Kljub sedmerici stavkov je v strukturi dela vendarle mogoče prepoznati razširjeno klasično štiristavčno ogrodje sonatnega ciklusa.
Godalni kvartet Tartini z gostjo Moniko Leskovar na predzadnjem koncertu v jubilejnem ciklu
Program:
Giuseppe Tartini: Sonata à Quattro v D-duru
Alfred Šnitke: Godalni kvartet št. 3
***
Ludwig van Beethoven: Godalni kvartet št. 14 v cis-molu, op. 131
Marijan Zlobec