Galerija Sanje temelji na prefinjenem izboru odličnih knjig


Galerija Sanje se predstavlja na letošnjem 39. Slovenskem knjižnem sejmu s celo vrsto novih domačih in mednarodnih uspešnic, prav tako pa njihov sorazmerno kar velik štant ali razstavni prostor temelji na prefinjenem izboru odličnih knjig iz zadnjih let, med njimi slavnega pisatelja Orhana Pamuka (Čudaštvo v moji glavi, Ime mi je rdeča, Muzej nedolžnosti, Naivni in sentimentalni romanopisec), Partizanskih dnevnikov Edvarda Kocbeka ali priljubljenih razmišljan patra Karla Gržana (Vstanimo v suženjstvo zakleti ! 1,2, Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih ?) in seveda zbranih del Frana Milčinskega Ježka. Morda so posebnost dnevniki potovanj v dveh knjigah slavnega revolucionarja Che Guevare (Motoristov dnevnik, Bolivijski dnevnik) ali romansirana avtobiografija Isabel Allende z naslovom Paula. Opazna je tudi knjižica Kajuhovih Pesmi.

Rok Zavrtanik, vse fotografije Marijan Zlobec

Za ves program skrbi urednik in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, ki s svojo visoko založniško moralo in kriteriji skrbi za lahko rečemo kar elitnost knjižne ponudbe. Izstopa tudi likovna oprema knjig, kot se je pokazala npr. v lanski izdaji dnevnikov Edvarda Kocbeka v dveh zajetnih knjigah z naslovom Partizanski dnevnik:1938 – 1945 v rdeči barvi. Tu se je Kocbek brez dvoma pokazal kot svetovni dnevniški avtor iz najzahtevnejšega medvojnega obdobja (Tovarišija, Listina, Pred viharjem, pesmi iz ZD), saj piše o konkretnih ljudeh iz slovenske politične in kulturne zgodovine, ki so bili ob izidu knjig še živi in na oblasti. To bo večna pričevanjska literatura.

Založba Sanje je lani triumfirala s Kocbekovimi medvojnimi dnevniki v dveh knjigah ter novelami Strah in pogum, foto Marijan Zlobec

Ti Partizanski dnevniki bi lahko imeli le nekaj svetovnih in sočasnih primerjav; žal bi bili to nacistični Goebbelsovi ali fašistični Cianovi dnevniki, a seveda bistveno manj intimni in literarno vrhunski. Morda se Rok Zavrtanik niti ni zavedal, pa tudi širša slovenska kulturna javnost ne, da je z združitvijo nekaj Kocbekovih knjig iz prvih izdaj v eno objavil tako rekoč najboljšo dnevniško in memoarno knjigo iz določenega obdobja na svetu.

Rok Zavrtanik predstavlja knjižico Marjana Tomšiča

A Rok Zavrtanik z veseljem predstavi nekatere izbrane novosti iz letošnjega programa založbe Sanje. Med slovenskimi avtorji preseneti z drobno knjižico Srečanje, v kateri je izbral “deset črtic iz vsemirja” žal že pokojnega pisatelja Marjana Tomšiča. Zgodbe so prvič izšle v uvodnem delu knjige Veter večnosti (Tehniška založba, 1989), tokrat v novi zbirki Iskra. Tomšič žal ni prejel Prešernove nagrade za življenjsko delo, saj se je v zadnjem času uveljavil predvsem ideološki princip predlogov in glasovanj 15 članov Upravnega odbora Prešernovega sklada, in če nisi tu imel svojih simpatizerjev, nagrade nisi mogel prejeti. Ta “princip” vlada ves čas ali že desetletja dolgo.

Te Tomšičeve zgodbice so orwellovske, fantazijske, magičnorealistične, futuristčne, s pogledom celo v vesolje ali kozmos. Branje postaja nadvse zanimivo.

Rok Zavrtanik predstavlja knjigo Psihologija totalitarizma

Med najboljšimi knjigami letošnjega založniškega programa Rok Zavrtanik predstavlja Psihologijo totalitarizma Mattiasa Desmeta v prevdu in s spremno besedo Vida S. Žigona. Mattias Desmet je belgijski filozof in znanstvenik, predstavljen kot vodilni svetovni strokovnjak za teorijo oblikovanja množic, ki se dotika pandemije COVID 19. Kot pravi avtor spremne besede, je največje spoznanje, da moramo smrt sprejeti kot del življenja.

Kot pravi založba Sanje:

Totalitarizem ni zgodovinsko naključje. V končni analizi je logična posledica mahinacističnega mišljenja in blodnega prepričanja o vsemogočnosti človeške racionalnosti. Kot tak totalitarizem značilno opredeljuje razsvetljensko tradicijo. O tem so pisali številni avtorji, čeprav doslej še ni bilo tema psihološke analize. Ta knjiga zapolnjuje to vrzel.

»Znanstveni diskurz je tako kot vsak prevladujoč diskurz postal glavno orodje oportunizma in laži, prevare, manipulacije in moči.« Mattias Desmet

»Tiran nastopi, ko je družba zanj zrela, se glasi stara budistična modrost. Pionirska knjiga Mattiasa desmeta lucidno analizira družbeno-duhovne procese in psihične mehanizme, ki so večji del sveta privedli do tega, da je brez etičnih zadržkov in kritičnega upora mišljenja sprejemal avtoritarno-tiranske politike, kakršne so se zadnja leta skušale uveljaviti pod krinko boja proti epidemiji.« Gorazd Kocjančič

»Totalitarizem, ki je opredelil dvajseto stoletje – in seveda enaindvajsetega, kot nam dokazujeta tudi Desmet in Operacija Korona – je zgolj nasledil kraljevi absolutizem, ki je označeval stoletja pred tem.« Gorazd Korošec

»Desmet veliko ljudi prebudi v nevarno mesto, kjer smo zdaj, z briljantno razlago, kako smo končali tukaj.« Robert F. Kennedy, Jr.

Rok Zavrtanik predstavlja knjigo Premagovanje kovid teme

Prav tako zelo aktualna je knjiga Premagovanje kovid teme – Kako sta dva zdravnika uspešno ozdravila 7000 bolnikov od 1. objave že 20.000 dr. Briana Tysona in dr. Georgea Fareeda. Knjigo je prevedel Aleksander Urbančič. Izšla je v zbirki Dokumenta. Izvirnik knjige pa je bil natisnjen lani, kar pomeni, da je slovenska izdaja zelo ažurna, glede covida – 19 pa še vedno aktualna.

Premagovanje kovid teme je knjiga, ki sta jo na podlagi svojih zdravniških uspehov napisala dr. George Fareed, diplomant s Harvarda in cenjen profesor, ter dr. Brian Tyson, izkušen in zavzet zdravnik. Spoštovana zdravnika pripovedujeta zgodbo o prelomnih medicinskih dosežkih v premagovanju covid-19; podajata obširno znanstveno-statistično študijo o učinkovitosti in uspešnosti zdravljenja, s katerim sta ohranila življenje mnogih.

Morda bo najbolj aktualno poglavje, v katerem avtorja spregovorita o cepljenju ali necepljenju oziroma zdravljenju na drugačen način ali čim zgodnejšem prepoznanju okužbe. Veliko je analiz in konkretnih poročil, še posebej iz ZDA.

Naslovnica

Rok Zavrtanik še posebej opozori na knjigo o slavnem srbskem znanstveniku Nikoli Tesli. Napisal jo je po njegovem mnenju najboljši Teslov biograf Marc J. Seifer. Naslov knjige je Tesla Čarodej v vojni Genij, orožje s snopom delcev in iskanje moči. V izvirniku je izšla lani, slovenski prevod pa je delo Aleksandra Urbančiča. Knjiga je izšla v zbirki Sanje Dokumenta.

Naslovnica

Knjiga Tesla – Čarodej v vojni prinaša vznemirljivo potovanje v življenje in dosežke skrivnostnega genija Nikole Tesle. Nadvse zanimiva biografija nas s podatki iz do nedavnega tajnih dokumentov iz arhivov popelje skozi neverjetne dosežke, osebne boje in hude bitke, s katerimi se je Tesla spopadal pri svojem prizadevanju za razvoj tehnologije in spreminjanje sveta.

Rok Zavrtanik s knjigo Tesla

Za slovenske bralce bo knjiga, poleg seveda čisto znanstvenih vidikov, pomembna tudi z zgodovinskega in političnega pogleda na takratni čas, se pravi odnosa Tesle do Kraljevine Jugoslavije, kralja Petra, že vključuje nacizem, Hitlerja, bombardiranje Beograda, ki ga Tesla predstavlja kot zločin, v katerem je umrlo 20.000 nedolžnih ljudi.

Poljski tenorist Piotr Beczała na razstavi Nikole Tesle, foto Marijan Zlobec

Zanimanje za Teslo se je v Sloveniji skokovito povečalo v zadnjem obdobju, ne nazadnje je bila v Galeriji Cankarjevega doma pred leti velika razstava o Tesli in njegovih izumih, ki je vzbudila velik, tudi mednarodni odmev. Sledile so knjige v prevodu Tiborja Hrsa Pandurja. V Mariboru pa operna predstava Tesla Slavka Avsenika ml.

Rok Zavrtanik predstavlja knjigo Alme Karlin

Urednik in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik opozori in predstavi še knjigo v zadnjih desetletjih na novo odkrito svetovno popotnico Almo Karlin. Jerneja Jezernik je prevedla knjigo Zmaji in duhovi.

Dežele daljne Azije – Kitajska, Indonezija, Južno morje – so bile za Almo neskončen vir popotniškega in pisateljskega navdiha. V petnajstih novelah, prežetih z mistiko in svetom duhov, ki so zbrane v magični knjigi Zmaji in duhovi, pisateljica, poliglotka, teozofinja in svetovljanka pronicljivo natančno zariše slikovito okolje, opojne dišave in vonje tujih dežel, predvsem pa nenavadne usode ljudi, ki jih je srečala na poti okrog sveta. Alma v svoji najboljši opravi – leteča na zmajevih krilih navdiha.

Jerneja Jezernik, foto Marijan Zlobec

Knjiga Zmaji in duhovi ima podnaslov Novele iz Kitajske, Indonezije in iz Južnega morja. Izšla je v zbirki Sanje. Spremno besedo “Nič bledega, nič brezbarvnega ” (citat Alme Karlin) je napisala Jerneja Jezernik, ki je na 39. SKS prejela literarno nagrado mira za svoje raziskovanje in ohranjanje dediščine Alme M. Karlin.

Nagrada, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra PEN, Celjanko Almo Karlin, popotnico, pisateljico, poliglotko, pesnico in zbirateljico ponovno umešča na kulturni zemljevid Evrope.

Jerneja Jezernik o Almi raziskuje in piše, organizira pa tudi Almine literarne pohode po poteh, ki so nekoč bile Almine najljubše.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja