Častna gostja na 39. Slovenskem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču je letos Srbija. Predsaednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je v svojem govoru pozdravila goste iz Beograda, med njimi državnega sekretarja ministrstva za kulturo Miodraga Ivanovića, ki je gostom na otvoritveni slovesnosti spregovoril, nato pa predsednico in druge obiskovalce povabil na ogled srbske predstavitve izbranih knjig.
Govor državnega sekretarja Miodraga Ivanovića, vse fotografije Marijan Zlobec
Občinstvo je bilo radovedno, kaj nam, bo beograjski gost povedal, kako on vidi srbsko in slovensko književno in literarno kulturo, vezi, sodelovanje in dejansko stanje. Pozdravil je predsednico RS in vsem prinesel pozdrave srbske kulturne ministrice Maje Gojković in se v njenem imenu “zahvalil organizatorjem tega izjemnega dogodka za povabilo na letošnjo posebno udeležbo Republike Srbije na mednarodnem knjižnem sejmu v Ljubljani.”
Miodrag Ivanović predstavlja predsednici srbske knjige
“Še posebej pa bomo veseli, da bomo sodobno literarno ustvarjalnost in založništvo v Slovenini in Srbiji še bolje spoznali v sejemskih dneh, v posebnih programih, ki bodo potekali b tem prostoru. V zvezi s tem z velikim zadovoljstvom poudarjam, da je bilo na natečaju Ministrstva za kulturo Republike Srbije za prevod reprezentativnih del srbske književnosti v zadnjih desetih letih podprtih več kot 40 prevodov literarnih del srbskih pisateljev v slovenščino.
Srbski modernisti pri Kondorju
Poleg tega je bilo v istem obdobju v srbščino prevedenih več kot 90 del slovenskih avtorjev. Ti podatki predstavljajo živo in kontinuirano medsebojno in obojestransko zanimanje za literaturo. Hkrati so pokazatelj zanimanja srbskih in slovenskih založnikov za negovanje in razvijanje branja, posvečenega delom pisateljev iz našega prostora. Sejem, ki se odpira nocoj, bo dobra priložnost za razvoj in razširitev tega sodelovanja v korist in veselje bralcev v Sloveniji in Srbiji.
Miodrag Ivanović
Prav tako bo sejemsko druženje z bralci priložnost, da se spomnimo začetkov literarnega sodelovanja, utelešenega v srečanju Vuka Karadžića in Jerneja Kopitarja, dveh velikanov srbske in slovenske kulture, ki ima še danes globok simbolni pomen. Zgodovinski viri pravijo, da sta se slavni srbski in slovenski filolog srečala davnega leta 1813.
Slikovna predstavitev srbskih avtorjev
Šlo je za srečanje dveh ljudi istega socialnega izvora, istih stremljenj in iste energije, potrebne za ohranitev jezikov malih slovanskioh bnarodov na Balkanu. Literarni zgodovinarji razlagajo, da sta Slovenec in Srb drug v drugem prepoznavala iste otroške dni in isto kmečko poreklo.
Zanimanje predsednice za srbske knjige
Tako sta se pastirček iz Tršića v zahodni Srbiji in pastirček iz gorenjske vasi Repnje kot zrela človeka in jezikoslovca srečala na cesarskem Dunaju. Zgradila sta nezlomljivo prijateljstvo, ki je bilo širše od ljubezni do domačega jezika. Z dolgoletnim sodelovanjem je Vuk Kopitarju vcepil duhovne smernice, ki so jih prebudili srbski upori proti Otomanskemu cesarstvu, Kopitar pa je Vuku predal svetlo misel ljudskega razsvetljenstva, zasnovanega v Franciji.
Izbor srbskih književnikov
Upravičeno lahko trdimo, da je filolog zaslužen za Vukovo izdajo znamenitega Vukovega slovarja, Vukove slovnice srbskega jezika, pa tudi za zbiranje gradiva o srbskem ljudskem slovstvu.
Srbska delegacija
Tako se je pred 210 leti začelo kulturno sodelovanje med Srbi in Slovenci, to prijateljstvo pa je postalo sinonim za pomenljive in tesne odnose med našima narodoma. Zato je treba to prireditev, 39. Slovenski knjižni sejem, na katerem je Srbija častna gostja, začeti z omembo teh dveh velikih imen kultur in narodov v celoti.
Predstavitev srbskih avtorjev
Nekatera vprašanja tistega časa so še vedno prisotna v kulturni javnosti. Kako ohraniti jezike manjšinskih narodov, njihovo knjižno dediščino in temelje jezikovnega izražanja ?
Temu vprašanju se pridružujejo še nekatera druga, ki jih narekuje moderna doba. Kako ohraniti, izboljšati in uskladiti založništvo z novimi potrebami bralcev v dobi digitalizacije in postkovidnih razmerah poslovanja ? Kako se kultura odziva na trpljenje ljudi in kulturne zaklade, ki so nastajali v stoletjih ? Kakšni so vloga lepote literarne umetnosti, pomen knjige in potreba po dialogu ?
Govor Miodraga Ivanovića
Danes je ta manifestacija druženja s knjigo odlična priložnost za vsakega obiskovalca, vsakega udeleženca pogovorov in predstavitev literarne in znanstvene ustvarjalnosti, da poda vsaj nekaj odgovorov na ta številna in težka vprašanja. Z branjem in negovanjem domače in svetovne književnosti, obvladovanjem novih tehnologij 21. stoletja, ohranjanjem trajnih vrednot, izraženih v umetniških delih, bomo dostojni predstavniki Vukovega in Kopitarjevega ljudstva našega časa.
Gostje iz Srbije
Na koncu vam želim veliko dobrih knjig, poslovnih uspehov, novih bralcev in veselja ob odkrivanju novih skrivnosti umetnosti znanja.”
Srbsko vino za predsednico dr. Natašo Pirc Musar
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec