Zvečer so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli že 39. Slovenski knjižni sejem. Odprla ga je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sejem bo odprt do nedelje ob 18. uri, od lani pa je pridobil še eno dvorano ali 2000 kvadratnih metrov več v skupaj treh dvoranah.
Dr. Miha Kovač in dr. Nataša Pirc Musar, vse fotografije Marijan Zlobec
“Pred mesecem dni sem nagovorila nemško in svetovno književno javnost ob otvoritvi Frankfurtskega knjižnega sejma, ki je letos v ospredje postavil Slovenijo in našo izredno bogato knjižno produkcijo. Vpetih dneh je sejem obiskalo več kot 215.000 obiskovalcev, slovenski paviljon pa je mnoge pritegnil s številnimi zanimivimi predavanji in gostovanjem slovenskih avtoric in avtorjev.
Karel Destovnik Kajuh je osrednji avtor 39. SKS
Šlo je za prikaz raznolikosti in velike širine slovenske kulturne scene. V Frankfurtu se nista predstavili le slovenska sodobna umetnost in kultura, temveč tudi naša bogata kulturna zgodovina in predvsem identiteta, sicer številčno majhnega naroda, ki pa je skozi svojo pestro zgodovino pokazal in dokazal, kako veliko nam pomenita kultura in znotraj te umetniške pestrosti tudi književnost. To nas dela posebne v širšem evropskem in svetovnem prostoru.”
Samo en cvet…
Predsednica se je ob tem prazniku slovenske knjige, kot je dejala, zahvalila vsem zaslužnim za izjemno uspešno predstavitev Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
Darila predsednici srbskih gostov
“A slovenski knjižni sejem, po pomenu za slovenski knjižni trg seveda, ne zaostaja prav veliko za večjim frankfurtskim bratom.
Srbija je letošnja država v fokusu
Sejem se je razvil v eno od najpomembnejših knjižnih prireditev na Slovenskem, ne samo zaradi množice novih knjižnih naslovov, ki jih založniki vsako jesen ponudijo obiskovalcem, temveč tudi zaradi razprav in literarnih prireditev, ki ga spremljajo.
Meto v gosteh je Kajuhov Šoštanj
Temu pritrjuje tudi več kot 45.000 obiskovalcev lanske edicije sejma, ki je presegla vsa pričakovanja.
Predsednica je dobila uradno povabilo župana naj obišče Šoštanj
Knjiga je v samem središču kulturnega zavedanja Slovencev. Svojo identiteto namreč temeljimo na slovenskem jeziku, ki ga v naši nacinalni zavesti tesno povezujemo s knjigo. Ne s katerokoli knjigo, ampak s prvo tiskano knjigo, ki je izšla leta 1550 v slovenskem jeziku.
Dr. Nataša Pirc Musar med svojim govorom
V njej nas je oče slovenskega knjižnega jezika, protestantski pridigar Primož Trubar, prvič nagovoril kot Slovence. Od njega dalje smo Slovenci tista skupnost, ki jo bolj kot zamejenost nekega teritorija določa jezik.
Besedo besedi
Zato je prav literatura najbolj avtentični izraz slovenskega značaja, naše zgodovine, naše duše. Zato cenimo ustvarjalce slovenske literature, pa naj pišejo v Republiki Sloveniji ali izven njenih meja. Zato je na osredjem trgu naše prestolnice kippesnika.
Predsednica z nastopajočima
Knjige nimajo določenega prejemnika kot pismo, so tukaj za vse, ki so željni branja. Človeški spomin je omejen, knjige, ki polnijo naše knjižnice in naše domače police pa so zagotovilo, da lahko tudi bralci posežemo po tej “človeški nesmrtnosti”, kot knjige označuje argentinski pisatelj Miguel Manguel, v vseh njenih odtenkih.
Predsednica in nekdanji kulturni minister in pisatelj Tone Peršak
Zgodbe nas čakajo.Veliko jih je. Čakajo, da se v njih potopimo kot v pustolovščino, ki nas vleče v neznano in komaj sluteno.
Direktorica JAK Katja Stergar in dr. Mataša Pirc Musar
Zgodbe iz knjig nam nudijo predah v svetu, ki nam narekuje prehiter tempa življenja, v svetu poplav nepomembnih informacij in žal tudi dezinformacij.
Založnika Primož Premzl in Mitja Čander
Zgodbe velikih Borisa Pahorja, Vitomila Zupana, Draga Jančarja, Maje Haderlap, Dušana Šarotarja in številnih drugih, so zgodbe, ki jih je potrebno brati danes, jutri, vedno.
Ker govorijo o časih in solidarnosti, o ljubezni, uporu in trpljenju ljudi nekega časa, ki je prinesel opustošenje in je prinesel streznitev. In so tako zelo aktualne ravno v današnjem času, ko na robu Evrope divja vojna v Ukrajini in spet gledamo trpljenje civilistov v Izraelu, Gazi in drugod po svetu.
Zato poziv k vrnitvi h knjigi. Klasični, tiskani, na papirju. Digitalna doba nas namreč v poplavi zvočnih, vizualnih in besedilnih vsebin pogosto vodi v površno in razpršeno branje.
Ljubljanski manifest o branju na višji ravni
A branje in razumevanje prebranega nista eno in isto! Zato je tik pred frankurtskim sejmom nastal Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja.
Kajuh v partizanih
Poglobljeno branje, ki nam pomaga razlikovati med mnenji, lažmi in resnico. To je ključno tudi za celovito delovanje demokracije.
Nastop s poezijo in petjem ob spremljavi harmonike in marimbe
Samo ozaveščen državljan, ki kritično presojo informacije, ki so mu na razpolago, lahko polno sodeluje v demokratičnih procesih.”
Založnik Miš podeljuje Schwentnerjevo nagrado dr. Mihi Kovaču
Predsednica je poudarila, da je Slovenija majhen, a raznolik knjižni trg. V povprečju kupimo Slovenci dve knjigi na leto,skoraj pol milijona ljudi oziroma vsak peti prebivalec je včlanjen v knjižnico.
Dr. Miha Kovač
“Prav zato je za slovenski jezik in za slovensko založništvo še toliko bolj pomembno, da se dogoek, kot je Slovenski knjižni sejem, skrbno neguje, vsebinsko izpopolnjuje in da se tudi v digitalni dobi trudi približati tiskano knjigo bralkam in bralcem.”
Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, 35 let dela v založništvi in s knjigo, je prejel dr. Miha Kovač.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec