Svetlobe papirja – Slike in objekti je nova načrtovana razstava v Bežigrajski galeriji 2. Razstavljali bodo Suzana Brborović, Lara Jeranko Marconi, Janja Kosi, Blažka Križan, Maja Pučl in Tone Žnidaršič. Odprtje razstave bo v sredo, 22. novembra, ob 18. uri. Na ogled bo do 27. decembra.
Svetlobe papirja – Kolaž iz del na razstavi
Razstava je vpogled v nov način ustvarjanja umetniških del iz papirja, ki omogoča neskončno veliko idej ter razvijanje novega tudi v bodoče. Namen razstave je predstaviti dela umetnic in umetnikov, ki so ali ustvarjajo iz papirja tridimenzionalne umetnine.
Suzana Brborović, foto Moderna galerija/Dejan Habich
Likovna dela predstavljajo: Suzana Brborović, Lara Jeranko Marconi, Janja Kosi, Blažka Križan, Maja Pučl in Tone Žnidaršič.
Suzana Brborović – 8. 10. 2021
Iz papirja so ustvarjene velike slike in celo objekti večjih velikosti, ki lebdijo v prostoru galerije. Dela so nastala z rezanjem in rezljanjem papirja na različne načine v površino papirja ter lepljenjem posameznih delov v enovito podobo.
Lara Jesenko Marconi – Korespondenca II
Najstarejša dela na razstavi so stvaritve Toneta Žnidaršiča, ki jih je ustvarjal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To so objekti, ki imajo svoje osnovno izhodišče v obliki krogle z značilnim votlim oziroma praznim prostorom. Z našim gibanjem se pogledi skozi notranjost objektov spreminjajo in tako hkrati gledamo njihovo notranjost in zunanjost ter prostor za objekti. Zorni kot pogleda v notranjost in hkrati v zunanjosti lebdečih objektov nam zaradi odprtin omogoča vedno nova videnja.
Janja Kosi – Zemljevid doma, 2022
Razstavljene so tudi slike z odprtinami v papirju Maje Pučl. Na podobah z razpršenimi okroglimi odprtinami v papirju vlada neskončen red, ravnotežje in sožitje med oblikami. Svetloba se v njenih delih pojavlja v točkah. Natančneje v izrezanih krogih v seriji podob z naslovom Svetilke.
Maja Pučl – Iz cikla Svetilke IV, 2012 – 2022
Suzana Brborović, Lara Jeranko Marconi in Janja Kosi ustvarjajo slike s postavitvijo izrezanih oblik ene pred drugo v več plasteh, ki ustvarjajo vtis neskončne globine in več prostorskosti.
Blažka Križan z načinom oblikovanja površine papirja, ki s številnimi izrezanimi koničastimi rahlo ukrivljenimi podolgovatimi oblikami, privzdignjenimi izven površine papirja navzgor ter z osvetlitvijo in igro senc, delujejo kot izrazite zgoščene tridimenzionalne stvaritve.
Miloš Bašin
Tone Žnidaršič – Večstranični geometrijski objekti, 1970 -1994
Suzana Brborović se je rodila 12.marca 1988 v Kranju. Živi v Kranju.
V letih 2007 do 2013 je študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letih 2014 do 2016 je študirala na podiplomskem študiju slikarstva (Meisterschüler) na Akademiji za vizualne umetnosti Leipzig (HGB), mentor prof. Ottersbach.
Blažka Križan je bila rojena leta 1990 na Ptuju.
Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. Marjanu Gumilarju, smer slikarstvo (2012), in nato zaključila še drugo stopnjo študijskega programa pri prof. Zmagu Lenárdiču in prof. dr. Juretu Mikužu, smer slikarstvo (2017). Za magistrsko delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Med študijem se je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja. Leta 2018 je prejela listino Primavera Likovnega društva Maribor (DLUM), leta 2020 nagrado na društveni razstavi DLUM in nagrado mladi na Ex-tempore Piran leta 2022. Ustvarja kot slikarka s statusom samozaposlene v kulturi. Živi in ustvarja na Ptuju.
Lara Jeranko Marconi je bila rojena 13.avgusta 1984 v Kopru.
Leta 2003 dokončala študij na Istituto Statale;Arte Enrico Umberto Nordio v Trstu, na smeri dekorativno slikarstvo. Istega leta je zaključila strokovni tečaj za otroško ilustracijo, promoviran s strani ENFAP Friuli Venezia Giulia (ustanova za poklicno izobraževanje). Leta 2008 je diplomirala na Beneški Akademiji – Accademia di Belle Arti di Venezia, smer slikarstvo. Živi in deluje v Sloveniji in Italiji.
Janja Kosi je bila rojena 14. septembra 1994 v Mariboru.
Študirala je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2016 diplomirala. Leta 2020 je prejela nagrado na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani za magistrsko nalogo z naslovom Vsakdanjost heterotopičnega prostora / X°Y’Z’’ N – A°B’C’’ E. Nekaj študijskega časa je preživela na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu. Živi v Ljubljani.
Maja Pučl je bila rojena 27. aprila 1978 v Slovenj Gradcu.
Končala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer grafični oblikovalec, Ljubljana. V šolskem letu 2001/2002 je bila na študentski izmenjavi na University of Art and Design, Helsinki, Finska, pri prof. Thomasu Nyqvistu. Leta 2003 je dobila priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2005 je diplomirala iz slikarstva pri mentorju prof. Gustavu Gnamušu in somentorici prof. Huiqin Wang na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V letu 2010 je magistrirala iz slikarstva pri mentorju prof. Lucijanu Bratušu in somentorici prof. Huiqin Wang, ALUO. Od leta 2009 je samozaposlena v kulturi. Deluje na področjih slikarstva, grafike, oblikovanja, ambientalnih postavitev, kaligrafije, ki s plesom vse te niti prepleta in povezuje. Živi v Ljubljani.
Tone Žnidaršič se je rodil 5. novembra 1923 v Podgorici pri Dobrepolju..
Leta 1949 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1952 opravil še specialni študij prav tako iz slikarstva. Zaposlen je bil na Šoli za oblikovanje v Ljubljani kot profesor za risanje. Ustvarjal je tudi kot ilustrator strokovnih priročnikov in učbenikov. S Slavkom Pengovom sta naslikala freske v Vili Bled. V Ljubljani je tudi z drugimi umetniki ustvarjal v sgrafito tehniki na fasadi Glasbene matice. V sgrafitni tehniki je okrasil tudi nekatera pročelja stanovanjskih hiš v Ljubljani in v elektrarni Fala. Ilustriral je tudi literarna besedila. Ustvarjal je vinjete, risbe, lesoreze in jedkanice, ki jih je objavljal v Cicibanu, Čebelici, Pionirskem listu in Pionirju. Ustvarjal je geometrijske objekte iz papirja in iz kovine. Najpomembnejša Žnidaršičeva predstavitev njegovega likovnega ustvarjanja je bila retrospektivna razstava leta 1994 v Kamniku. Večino let po drugi svetovni vojni je ustvarjal in živel v Kamniku. Leta 2007 je prejel zlato priznanje občine Kamnik za samosvoje in kakovostno likovno ustvarjanje ter izjemen pedagoški prispevek k sodobni likovni slovenski umetnosti. Umrl je 9. aprila 2007 v Topolšici in je bil pokopan na pokopališču na kamniških Žalah.
Marijan Zlobec