Slovenska matica vabi na simpozij ob 100-letnici rojstva akademika prof. dr. Ivana Gamsa, ki bo v petek, 10. novembra, od 9. do 18. ure v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8 v Ljubljani. S tem dogodkom želijo celovito predstaviti akademikovo življenjsko pot ter njegov strokovni in znanstveni prispevek k razvoju geografije in krasoslovja ter drugih področij.
Akademik dr. Ivan Gams
Pozdravni nagovori
dr. Aleš Gabrič
predsednik Slovenske matice
prof. dr. Katja Vintar Mally
predstojnica Oddelka za geografijo FF UL
izr. prof. dr. Matija Zorn
predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU
dr. Aleš Smrekar
predsednik Zveze geografov Slovenije
Ivan Gams – življenje in delo
Moderator: izr. prof. dr. Matija Zorn
dr. Maja Topole
Ivan Gams, njegovo življenje in vsestransko znanstveno delo
izr. prof. dr. Marko Krevs
Po neuhojenih poteh
doc. dr. Miroslav Vysoudil (Olomouc)
Cooperation of I. Gams with Czech geographers
Naslovnica druge izdaje monografije Kras
Gamsov prispevek k razumevanju geomorfologije in krasa
Moderator: dr. Mitja Prelovšek
zasl. prof. dr. Jurij Kunaver
Ivan Gams in njegov pomen za razvoj geomorfologije in krasoslovja na Slovenskem
prof. dr. Mihael Brenčič
Gamsovo razumevanje odnosa med vodo in krasom
dr. Mitja Prelovšek
Vloga Gamsa pri poznavanju raztapljanja na krasu kot geomorfnega pojava
mag. Florjana Ulaga, dr. Peter Frantar
Napredek v razumevanju hidrologije Planinskega polja od Gamsa do danes
Ivan Gams kot fizični geograf
Moderator: prof. dr. Darko Ogrin
izr. prof. dr. Matej Ogrin
Prispevek Ivana Gamsa k razvoju slovenske klimatogeografije
prof. ddr. Ana Vovk
Pogled na prst v Sloveniji v delih Ivana Gamsa
doc. dr. Tajan Trobec
Ivan Gams in naravne nesreče
Ivan Gams kot družbeni geograf in pedagog
Moderator: dr. Aleš Smrekar
dr. Drago Kladnik
Ivan Gams kot družbeni geograf in še kaj
prof. dr. Jernej Zupančič
Obravnava poselitvenega prostora slovenskih manjšin v delih Ivana Gamsa
prof. dr. Darko Ogrin
Pedagoško delo Ivana Gamsa na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Diskusija in zaključek
Dr. Ivan Gams na ekskurziji na Snežnik, foto Geomorfološko društvo Slovenije
Dr. Ivan Gams se je rodil 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, umrl 10. marca 2014 v Notranjih Goricah; bil je geograf in krasoslovec, dr. znanosti, zaslužni profesor fizične geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju.
Osnovno šolo je končal v rojstnem kraju, srednjo (1937–1944) je obiskoval v Slovenj Gradcu, Mariboru in Ljubljani. L. 1945 in 1946 je bil v več prosvetnih službah. L. 1946 je vpisal študij geografije, etnografije in narodne zgodovine na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, diplomiral 1951. Po zagovoru disertacije Pohorsko Podravje – razvoj kulturne pokrajine na Prirodoslovno-matematični fakulteti 1956 je bil januarja 1959 promoviran za doktorja znanosti. Po diplomi je postal asistent, nato znanstveni sodelavec na Inštitutu za geografijo SAZU.
Kot raziskovalec krasa je 1962 prestopil v Inštitut za raziskovanje krasa SAZU v Postojni kot višji znanstveni sodelavec. Aprila 1966 je nastopil službo v Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, decembra je bil izvoljen za izrednega, 1972 za rednega profesorja fizične geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, kjer je bil njegov predstojnik in dolgoletni vodja katedre za fizično geografijo. 1993 se je kot zaslužni profesor upokojil. Bil je predsednik Jamarskega društva Slovenije in Geografskega društva Slovenije, upravnik Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, urednik in član uredniških odborov slovenskih strokovnih revij (Acta carsologica, Acta Geographica, Geografski zbornik, Dela, Naše jame) in knjig ter zbornikov, posebej pomembne Slovenske kraške terminologije (1973). Bil je član vodstvenih teles inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Na 4. mednarodnem speleološkem kongresu 1965 (Ljubljana – Postojna) je dal pobudo za ustanovitev Mednarodne speleološke zveze. Pri Mednarodni geografski zvezi je 1984 ustanovil študijsko skupino Človekov poseg v kras. Postal je njen prvi predsednik in 1987 organiziral mednarodni simpozij v Postojni. Bil je član Evropske akademije znanosti (Salzburg), častni predsednik jugoslovanskih geomorfologov, Zveze geografskih društev Slovenije, Geomorfološkega društva Slovenije in častni član madžarskega ter srbskega geografskega društva.
Izredni član SAZU je bil od 23. marca 1978, redni član pa od 23. maja 1985.
Strokovno je delal predvsem na področju fizične geografije, še posebej krasoslovja in speleologije. Preučeval je visokogorska jezera, poplave, snežišča, Triglavski ledenik, geomorfologijo Pomurja, Bele Krajine in Dolenjske. Dal je pobudo za izdelavi geomorfološke karte Jugoslavije v merilu 1 : 500.000, sodeloval je pri teh kartah v merilu 1 : 100.000 ter pri treh listih geomorfološke karte Evrope v merilu 1: 2.500.000 v okviru Komisije za geomorfološko kartiranje Mednarodne geografske zveze. Dopolnil je geografsko regionalizacijo Slovenije in preučeval geoekološko in klimatsko rajonizacijo Slovenije. Ugotavljal je temperaturne razmere in temperaturni obrat v vrtačah, kraških poljih in kotlinah. S pomočjo razvrstitve vremenskih postaj je dokazal vseslovenski obstoj termalnega pasu. Preučeval je naravne nesreče in od 1985 je vodil priprave za geografsko monografijo Slovenije.
Ob preučevanju kraškega polja Globodola, Krke in Bele Krajine se je začel resneje ukvarjati z vprašanjem krasa. Po vzoru francoskega geografa J. Corbela je vprašanje kraške geomorfogeneze skušal rešiti s preučevanjem intenzivnosti korozije. Od 1960 je njegovo strokovno zanimanje veljalo predvsem krasu. Tu je dosegel najvidnejše rezultate pri tipizaciji kraških polj, preučevanju kraške erozije (korozije), oblik kontaktnega krasa in morfologije kapnikov. Največ njegovih izvirnih prispevkov obravnava morfologijo krasa (drobne površinske oblike, kontaktni kras, kraška polja, slepe doline, subkutani kras, vrtače), kraško hidrologijo (predvsem korozijo) ter kraško podzemlje (jamska klima, nastanek, oblika, rast in starost kapnikov). Podrobno je opisal vrsto jam, med njimi največje v Sloveniji (Postojnsko jamo, Škocjanske jame, Triglavsko brezno). Organiziral in vodil je vrsto speleoloških raziskovanj, najodmevnejše je bilo gotovo raziskovanje Triglavskega brezna v 60-tih letih 20. stol. v pričakovanju svetovnega globinskega rekorda. Kot predsednik komisije za kraško denudacijo Mednarodne speleološke zveze se je 1974 pod njegovim vodstvom začelo mednarodno preučevanje korozije s pomočjo standardnih apnenčevih tablet. Pozneje je veliko svojega dela posvetil tudi raziskavam sprememb kraškega površja zaradi kmetijske rabe tal in sploh človekovemu vplivu na kras, ekologiji, onesnaževanju in varovanju krasa. Je zelo plodovit pisec, saj njegova bibliografija obsega več kot 1100 objavljenih del, od tega okoli 700 znanstvenih in strokovnih objav. Okoli 300 njegovih objav je posvečenih krasu. Med najpomembnejša objavljena dela sodijo:
- Kras : zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana: Slovenska matica, 358 str., IX f. pril., ilustr .
- The polje: the problem of defination. Geomorphol., 1978, bd. 22, hft. 2, str. 170-181.
- The origin of the term karst in the time of transition of karst (kras) from deforestation to forestation. V: Proceedings of the international conference on environmental changes in karst areas : Italy, September 15th – 27th, 1991, (Quaderni del dipartimento di geografia, 13). Padova: Università di Padova, 1991, str. 1-8..
- Environmental change and human impacts on the Mediterranean karsts of France, Italy and the Dinaric region. Catena, Suppl. (Giess.), 1993, no. 25, str. 59-98, ilustr. (v soavtorstvu z J. Nicod, M. Julian, E. Anthony, U. Sauro).
- Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC, 2003. 516 str., ilustr.
Je prejemnik zlatega reda za zasluge RS, reda dela z zlatim vencem, nagrade Sklada Borisa Kidriča, srebrne plakete Mednarodne geomorfološke zveze in številnih priznanj jugoslovanskih in slovenskih strokovnih združenj ter je častni občan Slovenj Gradca in častni član Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
Andrej Kranjc
Dogodek soorganizirajo Slovenska matica, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zveza geografov Slovenije in Geomorfološko društvo Slovenije.
Marijan Zlobec
|
|
|
|
|