Založba ZRC je predstavila petnajst novih knjig. Nadaljevanje prikaza novitet predstavlja angleško knjigo Med Raveno in Konstantinoplom (Between Ravenna and Constantinople) dr. Slavka Ciglenečkega.
Naslovnica
Knjiga Between Ravenna and Constantinople – Rethinking Late Antique Settlement Patterns predstavlja naselbinsko podobo prelomnega časa (konec 3. do začetka 7. st.) v zgodovini Evrope na izpostavljenem geografskem območju med prestolnicama poznoantičnega sveta Raveno in Konstantinoplom. Politične, vojaške, gospodarske in socialne razmere so ob močnem pritisku barbarov izza limesa povzročile propad nekdanjih naselbinskih oblik: mesta so bila v celinskem delu največkrat opuščena ali pa so obstajala le še v močno skrčenih in ruraliziranih skeletih nekdanjih mest. Bolje so se ohranila le urbana središča v mediteranskem pasu. Tudi nižinske naselbine, predvsem nekdaj močne rimske vile, so prenehale obstajati že do sredine 5. st. Prebivalstvo se je zato začelo postopno umikati v odročne kraje in na naravno zavarovane hribovske naselbine avtarkičnega značaja, kjer pa so še vedno ohranjali antične civilizacijske pridobitve vse do konca 6. st. Predstavljene so tudi utrdbe iz Justinijanovega časa, ki dokazujejo domišljen sistem varovanja komunikacij med obema prestolnicama. Delo podaja temeljni pregled množice značilnih mest, nižinskih zaselkov in utrjenih naselbin z načrti, zemljevidi in fotografijami, kot tudi interpretacijo celovite preobrazbe naselbinske slike.
Založnik knjige je Založba ZRC, izdajatelj Inštitut za arheologijo, izšla pa je v zbirki Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. Knjiga ima 441 fotografij, 239 načrtov in 15 zemljevidov.
Dr. Slavko Ciglenečki je v Atriju ZRC imel obsežno predstavitev, foto Marijan Zlobec
Med Raveno in Konstantinoplom
Ponovni razmislek o poznoantičnih poselitvenih vzorcih
“1. Poznoantično obdobje, torej čas okvirno med leti 300 in 600 se je kot samostojna zgodovinska entiteta uveljavilo šele v zadnjih desetletjih. V tem času je rimski imperij zaradi različnih razlogov, tako ekonomskih, socialnih, verskih kot tudi državljanskih vojn in vedno močnejših barbarskih vpadov začel izgubljati nekdanjo moč in je dokončno propadel leta 476. Vendar ta datum nikakor ni bil usoden za romanizirano prebivalstvo. To je vztrajalo dalje in se skušalo prilagajati spremenjenim okoliščinam, kar se najbolje vidi prav v poselitveni sliki.
2.V delu sem skušal predstaviti naselbinski vzorec v tem nemirnem času, ko se je v osnovnih črtah oblikovala etnična podoba današnje Evrope. Vzhodnoalpsko območje kot tudi Balkan sta bila v tem času v žarišču dogajanj, kar posredno dokazujejo številne bitke in dejstvo, da so se tu rodili najpomembnejši poznoantični cesarji kot Valentinijan, Dioklecijan, Konstantin Veliki in Justinijan, če naštejem le najpomembnejše. Če kratko označimo naselbinsko sliko v prvih treh stoletjih, vidimo, da je takrat rimski imperij temeljil na močni mreži rimskih mest, ki so imela svoje pripadajoča področja z različnimi nezavarovanimi zaselki in vilami. Varnost so omogočale rimske legije na Donavi in Renu, dobro utrjeni obrambni črti.
3. Po državljanskih vojnah v 3. st. se začne ta podoba spreminjati. Mesta so izgubljala na pomenu in že v prvi polovici 5. st. je bila večina kontinentalnih mest uničena ali opuščena. Značilen primer je prav Ljubljana, nekdanja Emona, kjer je takrat bilo požgano škofovsko središče in nikoli več obnovljeno. Vztrajala so le mesta v Italiji, ob jadranski obali in v vzhodnem delu Balkana, ki so doživela velike spremembe: dobila so močna obzidja, preproste stavbe so bile vgrajene v starejša imenitna poslopja. Izstopale so predvsem cerkve, tako po arhitekturi kot po okrasu: primeri Poreč, Stobi, Atene, Solun.
4. Podeželsko prebivalstvo, ki je bilo prepuščeno samemu sebi, se je postopno začelo seliti na višje hribe, kjer so sami poskrbeli za svojo obrambo in bili večidel samooskrbni. Na njih so v skromni obliki vzdrževali antične civilizacijske pridobitve. Vzhodnoalpsko območje je bilo zaradi intenzivnih barbarskih vpadov najbolj ogroženo, zato smo tu lahko raziskali številne dobro ohranjene utrdbe (npr. Ajdna, Vranje, Rifnik, Tonovcov grad). Te so postale tudi značilnost celotnega Balkana. Poleg Slovenije so posebej dobro poznane v Severni Makedoniji in Bolgariji. Med njimi so nekatere večje naselbine imele še zadnje osrednje upravne in cerkvene funkcije, zato smemo v njih videti nekakšna miniaturna mesta. Dobro poznan tovrsten primer je Caričin grad, domnevna Justinijana Prima, pri nas pa le deloma raziskana velika naselbina v Kranju. Kot zanimivost lahko omenim še številne vojaške postojanke, ki so bile zgrajene v času cesarja Justinijana in so v njih posadke skupaj z družinami varovale pomembne komunikacije (pri nas primera Korinjski hrib in Rifnik, številne pa so poznane v Dalmaciji in Kvarnerju).
5. Poznoantična poselitev je bila radikalno prekinjena ob koncu 6. st., ko se je naselitvena paradigma v celoti spremenila. Večina mest kot tudi utrjenih naselbin je bila uničena ali opuščena, v ravnicah pa se pojavijo skromna neutrjena bivališča, zemljanke, polzemljanke in lesene koče. To spremembo je mogoče povezati z avaroslovanskim vpadi in slovansko naselitvijo.
6. Fenomen višinskih utrjenih samooskrbnih naselbin je največja posebnost poznoantičnega obdobja, a je v tuji strokovni literaturi slabo poznan, predvsem zaradi nepoznavanja jezikov v tem obsežnem območju. Knjiga je zato izšla v angleškem jeziku, da bi to skrito zgodovinsko bogastvo vzhodnih Alp in Balkana postalo prisotno tudi v zavesti tujih zgodovinarjev in arheologov.”
Avtor Ciglenečki je na predstavitvi izjemne monografije, ki predstavlja izziv za mednarodno strokovno javnost, povedal, da bo slovenski izvirnik kmalu dostopen v spletni oziroma digitalni obliki.
Dr. Slavko Ciglenečki je znanstveno svetnik. Diploma iz arheologije 1972, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, magisterij iz arheologije 1976, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, doktorat iz arheologije 1987, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Leta 1989 in 1990 se je kot štipendist Humboldtove fondacije izpopolnjeval v Bonnu (Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Bonn). Področje preučevanja in raziskovalni program: poznoantično obdobje (posebej naselbinska arheologija), zgodnjekrščanska arheologija, staroslovanska arheologija, mitologija. Poznoantična poselitev Slovenije in njena vpetost v poselitvene strukture rimskega imperija.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec