V sporočilu Tiskovnega urada Svetega sedeža so danes zapisali, da je septembra Papeška komisija za zaščito mladoletnikov papeža opozorila na »resne težave pri obravnavi primera patra Marka Rupnika in pomanjkanje stikov z žrtvami«. Papež Frančišek je zato zaprosil Dikasterij za nauk vere, »naj primer pregleda, in se odločil, da odpravi zastaralni rok, da bi omogočil izvedbo postopka«.
Pater Marko Ivan Rupnik z mozaikom v Fatimi, vse fotografije Marijan Zlobec
Koprska škofija je na spletni strani potrdila sredino poročanje katoliškega spletnega portala Silere non possum, da so patra Marka Ivana Rupnika v škofijo sprejeli konec avgusta. Kot so pojasnili, ga je koprski škof Jurij Bizjak sprejel na podlagi odloka o Rupnikovi odpustitvi iz reda jezuitov, njegove prošnje za sprejem ter na podlagi dejstva, da škof ne razpolaga z nobenim dokumentom, ki bi dokazoval, da je bil Rupnik pred cerkvenim ali državnim sodiščem spoznan za krivega očitanih zlorab.
O mozaikih obstajajo podrobne razlage
Koprska škofija se pri tem sklicuje na deklaracijo o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo. Dokler Rupnik pred sodiščem ni spoznan za krivega, uživa vse pravice in dolžnosti škofijskih duhovnikov, so še dodali.
V Fatimi je Rupnikov mozaik v obsegu 500 kvadratnih metrov
Rupnik lahko po pisanju portala Silere non possum svobodno opravlja svoj duhovniški poklic, kar pomeni, da lahko podeljuje odvezo, opravlja duhovno vodenje in duhovne vaje. Portal dodaja, da naj bi Rupnik želel zlasti nadaljevati vodenje duhovnih vaj in ustvarjanje mozaikov.
SŠK zagotavlja, da v procesu Rupnikove inkardinacije v Škofijo Koper ni sodelovala. »Vsak škof je glede tega avtonomen in samostojen, zato tudi ni dolžan o tem obveščati SŠK,« so zapisali. Poudarili so, da so V pismu božjemu ljudstvu XVI. rednega generalnega zasedanja škofovske sinode pred dvema dnevoma škofje in papež zapisali, da je »Cerkev našega časa dolžna v duhu spreobrnjenja prisluhniti tistim, ki so bili žrtve zlorab s strani članov cerkvenega telesa, in se konkretno in strukturno zavezati, da se to ne bo ponovilo«. Zatrdili so, da »še naprej velja zavezanost Cerkve za večjo transparentnost in ničelno toleranco do fizičnega, spolnega, psihičnega in duhovnega nasilja«.
Nedvomno je pater Marko Ivan Rupnik svetovno znani slovenski umetnik sakralne tematike. Še več; kot tak noče delati javnih ali civilnih spomenikov oziroma mozaikov, ki so njegova osrednja umetniška izpoved. In še enkrat več; čeprav so mu ob podelitvi Prešernove nagrade očitali, da je Papeževa kapela v Vatikanu javnosti nedostopna, pa je vsem jasno, da si je njegove mozaike po vsem svetu ogledalo že na milijone ljudi, pa ne samo vernikov.
Koprski škof Jurij Bizjak je napravil veliko človeško potezo, da je patru Marku Ivanu Rupniku odprl vrata, verjetno pa bodo skupaj organizirali tudi delo ali ustvarjanje mozaikov v Sloveniji.
Pričakovati je Rupnikov javni nagovor, verjetno kar med kakšno “sveto mašo vrnitve” v koprski stolnici. Slovenska škofovska konferenca svoj odnos spreminja, vsekakor pa ga razumejo vsaj ljudje, ki se s cerkveno politiko ne ukvarjajo. Razumejo pa ga tudi tisti, ki ne hodijo v cerkev.
Kaj se bo še zgodilo, je odprto vprašanje, vsekakor pa bo bolj svoboden kot bi marsikdo – zlasti v cerkvenih krogih – hotel ali želel. In to je bolj po Kristusovem nauku: “Pojdi in ne greši več!”
Marijan Zlobec