Razkošna zbirka fotografij v monografiji Istanbul. Faces of freedom (2)


Založba ZRC je na svoji tiskovni konferenci predstavila fotomonografijo fotografinje Mance Juvan, pisca uvodnega teksta dr. Ota Lutharja ter avtorjev posameznih esejev (Oto Luthar, Görkem Ozdemir, Hugh Pope, Serhnaz Layikel Prange) in prispevkov (Nafiz Aksehirli, Maaz Ibrahimoglu, Gülen Sungur). Založnik knjige je Založba ZRC, izdajatelj Inštitut za kulturne in spominske študije.

Naslovnica

Knjiga Istanbul, Faces of Freedom (‘Istanbul, Obrazi svobode’), je občutljiva in čudovita zbirka fotografij in esejev, ki raziskujejo idejo svobode v urbanem okolju. Starodavna mesta, kot je Istanbul, so že v antiki predstavljali prostore svobode in so zato za tisočletje prehitela srednjeevropski koncept, ki je zaživel v visokem srednjem veku. Istanbul, imenovan tudi The Great City of Istanbul, je danes neobvladljiv megapolis, njegovi začetki pa segajo v čas starogrškega Lygosa.

Monografija

Čeprav se je v zgodovino vpisal šele pod imenom Bizanc, je njegova vloga ostala enaka. Še naprej in vse bolj se je razvijal v središče različnih svetov in kultur. Kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, je bilo mesto sposobno absorbirati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili. Iz azijskih Turkov, Sirijcev, Kurdov, Grkov, Bulgarov, Bošnjaki, Albancev, Rusov …, celo Vikingov je oblikoval večplastno mešanico, ki se še najlažje predstavlja pod skupinim imenom Istanbul.

Istanbul se razteza preko naše domišljije, ki v evropskem pogledu izhaja iz ostankov orientalistične fantazije. In čeprav se tega zavedajo tudi avtorice in avtorji te knjige, so se v času skupnega razmisleka (2018–2022) o življenju znotraj trikotnika vmesje–metropola–svoboda navzeli upanja, da bodo kot in- out-siderji prispevali vsaj drobec k spoznavanju njegovih različnih obrazov. In zanetili razmislek o mejah svobode, ki je za ene v Istanbulu zadušljivo omejena, za druge pa edina možnost za golo preživetje.

Istanbul je sanjska metropola, ki je narejena iz evropskih predstav o Orientu in spominih na veliko improvizirano mesto razpeto med Evropo in Azijo. Zgrajeno je iz sanj in iz betona, ki je zasenčil panoramo Sinanovih minaretov s silhuetami neskončnih steklenih stolpnic. Popotnik, ki je zaljubljen v svoje podobe železniške postaje Sirkeci in s trajekta gleda proti Haidarpaši in svilni poti, odvrača pogled od novih naselji na periferiji. Niti Sirkeci, niti Hajdarpaša nista več železniški postaji Orienta, ampak njegov muzej. Stanovanjski bloki so potisnili ruševine Konstantinovega obzidja v polje nevidnosti. Istanbul Sultanahmeta je z mizicami za turško kavo mesto za turiste. Meščan gre ne drugo stran Bospora na kavo v Starbucks. Pa vendar obiskovalci mesta pridejo gledati prav tisto podobo svojih sanj iz katerih se je tako okrutno norčeval Edward Said. Istanbulčani zelo dobro vedo kaj v njih vidijo obiskovalci z Zahoda in jim to podobo radi ponudijo na Velikem bazarju.

Manca Juvan, foto Marijan Zlobec

Manca Juvan je s kamero pogledala v ulice za bazarji, na dvorišča pod starimi džamijami in v obraze ljudi, ki živijo v njihovih labirintih med kamni Justinianovega Bizanca in mobilnimi telefoni s hitrim internetom. Tako kot se v mestu nalagajo tisočletne plasti arhitekture, se na obrazih vidijo milijoni življenj, ki jih mesto živi. Vse kar se je mestu zgodilo je pustilo sledove na neskončnih vrstah kamnitih stopnic, obrazi med njimi pa na njih živijo modernost svojega mesta. 

Ervin Hladnik Milharčič

Manca Juvan je predstavila zbornik, ki je nastajal med 2018 in 2022

Zbornik poudarja zgodovino svobode skozi več kot 2000 let; kako so si jo predstavljali nekoč in danes. Prav tako poudarja medkulturnost in medcelinskost Istanbula, stikov kultur in civilizacij, opozarja pa hkrati, da za ene svobode še vedno ni.

Manca Juvan na razstavi v Atriju ZRC, foto Romana Zajec

Manca Juvan je zaključila, da izid knjige še ni končno dejanje, saj bodo v Moderni galeriji spomladi pripravili še razstavo fotografij in širšo mednarodno diskusijo. Kakšen bo naslov teme še ni natanko znano, saj se dogajanja v svetu hitro spreminjajo in je vanja vključena tudi Turčija.

Spomnimo, da je v Atriju ZRC spomladi leta 2021 že bila prva razstava Mance Juvan na temo Istanbul.

“Kot sestavni del projekta Svoboda metropole – Freedom of Metropolis, TRA N S ✴ M A K I N G (European Union’s Horizon 2020 Research and Innovation programme under the Marie Skłodowska-Curie grant agreement No. 734855), ki se sprašuje po svobodi urbanega, metropolitanskega življenja, želi tudi pričujoča razstava opozoriti na spremembe urbanih prostorov. Evropska mesta, ki so od visokega srednjega veka dalje veljala za prostore svobode, za pojem svobode, doživljajo v novem tisočletju nove prelomne spremembe. Če so metropole, med njimi tudi Istanbul, do nedavnega veljale za varni pristan vseh, ki so se želeli izviti iz spon rigidnega tradicionalnega načina življenja, ali bežali pred političnim preganjanjem, današnja percepcija svobode urbanega priča o tem, da je mogoče svobodo omejiti tudi tam, kjer se je rodila. Enkrat je za to kriva avtoritarna politika države, ki želi kapitalsko in politično obvladovati tudi urbane prostore, drugič pa je za to pristojen neoliberalni kapital, ki se najhitreje plemeniti prav v urbanem prostoru. V kolikšni meri je urbanost velemest še vedno mogoče enačiti s svobodo, je možno razbrati tudi z obrazov tistih, ki v njih živijo, Manca Juvan pa je tista, ki je ta zapis ujela v svoj fotografski objektiv,” je bila razlaga njene tedanje razstave.

Naslovnica

Inštitut za raziskovanje Krasa je na pobudo SAZU bil ustanovljen leta 1946, krasoslovje kot znanost pa se je začelo razvijati v Postojni. Danes raziskuje (slovenski jamarji) kraška področja po vsem svetu, trenutno pa je najbolj aktiven pri odkrivanjih novih jam ob gradnji drugega tira na progi Kozina Koper, saj so odkrili že precej jam, (tako kot pred leti ob gradnji avtoceste Divača Koper). O zgodovini in dejavnosti Inštitut za raziskovanje Krasa je spregovorila Jasmina Čeligoj Biščak. Inštitut nenehno dodaja na svoj seznam jam v Sloveniji nova odkritja. O mednarodni dejavnosti Inštituta v zadnjem času pa je omenila raziskovanje kraških jam na Kubi in Japonskem.

Jasmina Čeligoj Biščak, foto Marijan Zlobec

Krasoslovje, speleologija in spelobiologija imajo domovinsko pravico v Sloveniji zaradi pionirskih raziskav, ki so bile tu opravljene. Inštitut na Klasičnem krasu v Postojni predstavlja eno najbolj pomembnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč, saj interdisciplinarno povezuje raziskovanje kraškega površja, jam, voda ter biotskih značilnosti. Razumevanje krasa je izhodišče za trajnostno načrtovanje življenja na krasu in njegovo varovanje, kar je tudi vodilo do razvoja Krasoslovnega študijskega središča Unesca.

Jama v Bukovniku, foto Jasmina Čeligoj Biščak

Inštitut organizira vsakoletno Mednarodno krasoslovno šolo, izdaja znanstveno revijo Acta Carsologica, izvaja številne terenske meritve, v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije ureja Kataster slovenskih jam ter redno posodablja krasoslovno knjižnico. Raziskovalne izsledke zbira in ureja v okviru evropskih infrastrukturnih raziskovalnih mrež. Prehojeno preteklo pot inštituta spremljajo številni dosežki, ki se ne kažejo zgolj v znanstveni odmevnosti, ampak tudi pri reševanju praktičnih problemov s katerimi se srečujemo na krasu.

Jasmina Čeligoj Biščak

Kazalo vsebine

Knjigi na pot / Preface

Pomen in poslanstvo Inštituta za raziskovanje krasa / The Importance and Mission of the Karst Research Institute

Sodelavci IZRK / Associates of the Karst Research Institute

Izbrani dosežki sodelavcev IZRK / Selected Achievements of Associates of the Karst Research Institute

Revija Acta Carsologica in zbirka Carsologica / Journal Acta Carsologica and Book Series Carsologica

Mednarodna vpetost IZRK / International Integration of the Karst Research Institute

Raziskovanje krasa v tujini / Karst Research Abroad

Neposredno uporabne študije / Directly Applicable Studies

Mednarodna krasoslovna šola / International Karstological School

Kataster slovenskih jam / Slovenian Cave Registry

Terenske raziskave / Field Research

Krasoslovni laboratorij za hidrološke, kemijske, biološke, mikrobiološke in geološke raziskave / Karstological Laboratory for Hydrological, Chemical, Biological, Microbiological and Geological Research

Knjižnica IZRK / Library of the Karst Research Institute

Razvoj raziskovalne infrastrukture / Development of Research Infrastructure

Širimo znanje o krasu / Disseminating Knowledge of Karst

Študij krasoslovja / Karstology Studies

Stavba IZRK z avstro-ogrsko nivelmansko točko / The Building of the Karst Research Institute with the Austro-Hungarian Levelling Point

Viri in literatura / Sources and Literature

Raziskovanje krasa bo že v Sloveniji še zelo bogato, če pomislimo na najgloblje jame na svetu na Kaninu ali na raziskovanje jam, ki spremljajo tok reke Reke od Škocjanskih jam do izliva Timava… Doslej so jamarji že prišli od Kanjaduc po toku podzemne Reke do Sežane, to je kaka dva kilometra dolgo.

V Sloveniji je bil nekoč svetovni speleološki kongres s slavnostnim srečanjem v Plesni dvorani Postojnske jame, ki ga je z govorom v več jezikih odprl dr. Tomo Martelanc, republiški sekretar za prosveto in kulturo v tedanji slovenski vladi.

Jasmina Čeligoj Biščak je povedala, da je predsednica Mednarodne speleološke zveze sedaj Slovenka Nadja Zupan Hajna.

Nadja Zupan Hajna, foto SAZU

Mednarodno speleološko zvezo bo kot predsednica vodila Slovenka Nadja Zupan Hajna, so sklenili udeleženci kongresa zveze v francoskem mestecu Le Bourget-du-Lac. Zupan Hajna je prva ženska in Slovenka na tem mestu, pri vodenju zveze ji bosta pomagala novoizvoljena podpredsednika iz Češke in Brazilije.

Zupan Hajna je zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa Znanstveno raziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Postojni, članica vodstva Mednarodne speleološke zveze oziroma biroja pa je od leta 2009.

Zveza, v kateri je zastopanih 57 držav, člane vodstva voli vsaka štiri leta, zaupanje pa jim izrekajo nacionalni predstavniki držav članic.

Mednarodna speleološka zveza je bila ustanovljena na četrtem mednarodnem speleološkem kongresu leta 1965, na sklepni slovesnosti kongresa v Postojnski jami.

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja