V Atriju ZRC so pripravili prvo tiskovno konferenco v jesensko – zimski založniški sezoni. Predstavili so kar petnajst novih knjig, kar dokazuje bogastvo in pestrost sodelavcev posameznih raziskovalnih inštitutov. Najbolj posebna je knjiga Imena slovenskih psov avtorja Marka Snoja, doktorja jezikoslovnih znanosti, slovaropisca, etimologa na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Naslovnica
Knjiga Imena slovenskih psov akademika Marka Snoja (s posameznimi prispevki Nine Ledinek, Toneta Smoleja in Marjetke Golež Kaučič ter odlomkom iz dela Josipa Jurčiča) je spomenik živalim, ki so se pred 15.000 leti ali več odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom.
Uvodni del poljudno prikazuje jezikoslovna spoznanja in opažanja o besedi pes, njeni besedni družini in sopomenkah ter drugih s to živaljo povezanih izrazih. Osredinja se na slovenski jezik in prostor, a pogleda tudi onkraj domačega plota, saj sebe ne moremo spoznati, če vsaj malo ne poznamo drugih. Nadaljuje se z opisi in razlagami stalnih besednih zvez s sestavino pes, se pravi terminov, frazemov, pregovorov in rekov. Temu sledijo poglavja o psu v slovenskem leposlovju in slovstveni folklori, o sporazumevanju med psom in človekom, oris zgodovine pasjih imen pri starih ljudstvih in pri nas ter navedba raznih številskih podatkov. Zaključi se s slovnico naših pasjih imen in navodili za branje slovarja.
Osrednji del knjige sestavlja slovar, ki prinaša 12.815 imen 196.312 slovenskih psov, zapisanih na 17.505 načinov, kakor so bila septembra 2018 vpisana v Centralnem registru domačih živali. Tista s 50 nosilci ali več (ali če je bil kak pes s tem imenom kdaj član avtorjeve družine) so tudi etimološko osvetljena.
Predgovor
Pes v besedi
Nina Ledinek
Pes v splošnih razlagalnih slovarjih
Pes v več besedah
Tone Smolej
Pes v slovenski prozi
Marjetka Golež Kaučič
Pes v slovenski folklori
Josip Jurčič
Deklica in pasjeglavci
Sporazumevanje med psi in ljudmi
Pasja imena nekdaj
Psi in njihova imena v številkah
Pasja imena glede na izvor in pomensko motivacijo
Slovnica pasjih imen
Pes v slovarju
Slovar
Seznam literature
Marko Snoj je imel za Radio Slovenoja, Aktualno 202, intervju z Veroniko Gnezda. Med drugim je rekel: “Ne bi izzival usode s tem, da bi psu dal ime Kajn.”
Marko Snoj ima dva psa. Ima. Oba sta pristala na naslovnici knjige. Prvi ima staro slovensko ime Lam, druga, psička, pa je Mokoš. Tako je bilo ime slovanski boginji plodnosti in ženi Peruna, najvišjega boga v slovanski mitologiji.
Marka Snoja ni bilo na predstavitvi, so pa predvajali njegovo video sporočilo o knjigi, ki je impozantno.
Vsega je precej več, kot si običajno predstavljamo. Število različnih imen psov je izjemno visoko, saj je le 531 imen, s katerimi je opredeljenih oziroma poimenovanih nad 50 psov, kar je 67 % psov. V slovarju srečamo imena, na katera morda ne bi nikoli pomislili in presegajo imaginacijo poimenovanj novorojenčkov oziroma so bila poimenovanja drznejša kot pri otrokih. Kar ni bilo dobro za človeka, se zdi, kot da je primerno za psa. Pomislimo na nekaj pasjim imen kot so : Oks, Nifti, Keki, Dipsi… Imaginacija lastnikov psov je neizmerna, vprašanje pa je, koliko psi svoja imena pravilno identificirajo in se nanje odzivajo. Psi namreč poznajo dva jezika, kot je po videu povedal Snoj: lajež in držo ali govorico telesa. Če mislite, da se med seboj pogovarjajo poimensko, kot imajo imena določena po človeku, se motite: “Hej Oks, kaj je Nifti, kje je Keki ?Ne vem, vprašaj Dipsija !”
Knjiga je velik jezikoslovni dosežek. Zelo zanimiva tudi za tiste, ki nimajo psov. (Ne bom pa rekel, da lahko daje pobudo staršem, naj iščejo po slovarju imen psov za svoje malčke. To bi bilo preveč perverzno).
Naslovnica
Umetnostna dediščina plemstva v času njegovega zatona. Transformacije, prenosi, reinterpretacije. Uredila Tina Košak, knjigo je založila Založba ZRC, izdajatelj pa je Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Knjiga ima kar 552 strani formata 19 x 26,8 cm. Knjiga je uvrščena v zbirko Opera Instituti Artis Historiae.
Tina Košak med predstavitvijo, foto Marijan Zlobec
Zbornik prinaša razprave sedmih avtorjev, ki z različnimi metodološkimi pristopi in s prepletanjem raziskovalnih področij zgodovine umetnosti, arhitekture in zgodovinopisja na osmih študijah primerov analizirajo, kako sta zaton plemstva po sredini 18. stoletja in njegova ukinitev po razpadu habsburške monarhije vplivala na plemiško zbirateljstvo in naročništvo ter na prenose, reinterpretacije in nove namembnosti plemiške umetnostne dediščine. Prispevki prinašajo spoznanja o prenovah grajskih stavb, naročilih opreme dvorcev, značilnosti novogradenj in opremljanja plemiških podeželskih vil v 19. stoletju, o plemiških zbirkah med sredino 18. in začetkom 19. stoletja, njihovih kasnejših prodajah, zaplembah in njihovih poteh v muzeje. Prispevki pokrivajo celotno slovensko ozemlje oziroma ga s vprašanji, ki tematizirajo tudi obmejni prostor in s preučitvijo ključnih družbenih in političnih zgodovinskih dogodkov in okoliščin zlasti med letoma 1789 in 1945 na umetnost v širšem (srednje)evropskem kontekstu, bistveno presegajo.
Tina Košak, foto Marijan Zlobec
Umetnostna dediščina plemstva v času njegovega zatona: predgovor
Igor Sapač: Od Paldijevske vile užitkov do lovske residence trgovcev s kavo. Dvorec Črnci in njegov umetnostnozgodovinski pomen
From a Palladian Lustschloss to the Coffee Merchants’ Hunting Lodge. Črnci (Freudenau) Manor near Apače and its Art-historical Significance
Polona Vidmar: Štukature v dvorcu Novo Celje
Stucco Decoration in Novo Celje Manor
Tina Košak: Zbirka grofov Cobenzl v dvorcu Lože pri Vipavi. Od snovanja do popisovanja
The Collection of the Counts of Cobenzl in Lože Manor near Vipava. From Conception to Inventory
Miha Preinfalk: Jožef Kalasanc baron Erberg in njegove zbirke v luči novoodkritih virov
Josef Kalasanc Baron Erberg and his Collections in Light of the Newly Discovered Archival Sources
Renata Komič Marn: Za slavo dežele in spomin rodbine. Portreti v zbirkah Jožefa Kalasanca barona Erberga v Dolu pri Ljubljani
For the Glory of the Province and the Family’s Memory. Josef Kalasanc Baron Erbererg’s Portrait Collections in Dol pri Ljubljani
Igor Sapač: Med gradom svetega Jurija, vilo Grimaud-d’Orsay in graščino Pa(c)hta. Izzvenevanje kulture plemiških dvorcev na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje
Between St Georg Castle, Villa Grimaud-D’Orsay and Pa(chat) Manor. The Dwindling Culture of Aristocratic Manors in Slovenia at the Turn of the 20th Century
Matjaž Grahornik: Knjižna in umetnostna zapuščina grofov Zabeo v dvorcu Fala
Books and Artworks from the Legacy of the Counts of Zabeo in Fala Manor
Franci Lazarini: Od degradacije do revitalizacije. Ljubljanski grad v 19. in 20. stoletju
From Degradation to Revitalisation. Ljubljana Castle in the 19th and 20th Centuries
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec