V Galeriji Družina so slovesno in ob množični udeležbi odprli razstavo fotografij Marjana Smerketa z naslovom Marjan Smerke Fotograf (1932-2017). Kustosinja razstave je Katarina Jurjavčič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, pri postavitvi pa je sodeloval dr. Primož Lampič, kustos za fotografijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Razstavo je odprl prof. dr. Rafko Valenčič. Prireditev je povezovala Manica Ferenc. Najpomembnejša ugotovitev, ki jo je izrekel dr. Lampič, je poudarila Smerketove laserograme, v katerih je bil prvi na svetu.
Razstava Marjana Smerketa v Galeriji Družina, vse fotografije Marijan Zlobec
Fotografska razstava Marjan Smerke, fotograf (1932-2017) prvič zaokroženo predstavlja umetniški fotografski opus Marjana Smerketa, ki ga hranijo tri slovenske muzejske ustanove in dediči gradiva. Najpomembnejša značilnost zrelega Smerketovega umetniškega fotografskega opusa izraža njegov eksperimentalni značaj. S še vedno ne povsem razjasnjenimi laserogrami si je zagotovil ugledno mesto v slovenski in tudi evropski fotografiji. V sedemdesetih letih, ko je dosegel vrhunec svoje umetniške fotografije, je hkrati nenehno iskal nove teme in pristope, se vračal v direkten zajem posnetkov iz realnosti, pa spet odkril novo polje za svežo vrsto posnetkov.
Laserogram
Pri tem ga je seveda spodbujalo dinamično okolje Instituta Jožef Stefan, najbolj vitalne slovenske znanstvene institucije, kjer je služboval, bil je član enega najaktivnejših slovenskih fotoklubov, vodil pa ga je tudi lasten ustvarjalni nemir. Rad je poskusil kaj novega, kar je značilno za izrazito duševno dinamične in kreativne osebe. Zato njegov opus pokriva široko polje fotografije: od začetnega realizma prek subjektivne fotografije do eksperimentalnih poskusov z radikalno abstraktnimi izidi. (dr. Primož Lampič, iz monografije Marjan Smerke, fotograf (1932-2017).
Uradno odprtje prof. Rafka Valenčiča
Smerketa so udeleženci odprtja razstave, ki jo je dopolnila monografija, večinoma poznali in so ob ogledu pomislili, da je bil skrivnostnejši in hkrati boljši ter izvirnejši od večinoma znanih objav v različnih monografijah, za katere je snemal. Manica Ferenc je posebej omenila Smerketovo sodelovanje z umetnostnim zgodovinarjem dr. Janezom Höflerjem v njegovem monumentalnem ciklu štirih knjig o srednjeveških freskah na Slovenskem, za katere je posnetke napravil prav Smerke.
Manica Ferenc in dr. Primož Lampič
Marjan Smerke je bil med najpomembnejšimi člani Fotogrupe Ljubljana – ŠOLT, nastale leta 1963, v kateri so delovali mnogi vse do danes znani, priznani in izjemno ustvarjalni fotografi; med njimi sta na razstavo prišla Oskar Karel Dolenc in avtor mnogih fotomonografij Tihomir Pinter. (Med člani so bili še Janez Korošin, Tone Stojko, Jendo Štoviček, Sonja Zalar Bizjak in Joco Žnidaršič).
Velika udeležba
Smerke se je že do leta 1990 udeležil 45 samostojnih in 130 kolektivnih razstav doma in na tujem. Deloval je tudi v Društvu oblikovalcev Slovenije. Naziv mojster fotografije je prejel že leta 1980.
Laserogrami
Njegova zgodnja fotografija iz 60. in 70. let je sicer obravnavala industrijsko in ekološko tematiko, a je hitro ali ob tem odkril in razvil svoj laserogram. Posnetki svetlobnih učinkov so ob prehodu laserske svetlobe skozi prosojne materiale ustvarili prepoznavne geometrijske vzorce, nekje pa so se oblike izgubile v abstrakcije.
Marjan Smerke je bil dolgoletni fotograf in vodja fotolaboratorija Instituta Jožef Stefan ter je skrbel za fotografsko podobo zavoda. V znanstvenem okolju je spretno dokumentiral delo in okolje inštituta.
Številne knjige s Smerketovimi fotografijami, eno si ogleduje dr. Damjan Prelovšek
Fotografsko je zabeležil tudi skoraj 300 umetniških razstav priznanih slovenskih in tujih umetnikov, ki so dolga leta kontinuirano razstavljali v Galeriji Instituta Jožef Stefan. Te razstave seveda potekajo še danes, le da mojstra fotografije Marjana Smerketa ni več med nami.
Fotografski izumitelj
V zrelih letih se je Marjan Smerke posvečal dokumentarni fotografiji za različne, predvsem umetnostnozgodovinske monografije.
Zanimal ga je razvoj znanosti in tehnike
Izjemnega pomena je njegovo fotografsko dokumentiranje skoraj 800 sakralnih objektov tako v Sloveniji kot v zamejstvu.
Avtorski odnos do krajinske fotografije
Smerketovo topografsko dokumentarno fotografijo je na večinsko barvnih diapozitivih 2. februarja 2021 prevzel Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Krajina v črno beli tehniki
Ob posthumni razstavi je izša posebna avtorska monografija z naslomo Marjan Smerke, fotograf (1932 – 2017), ki predstavlja fotografovo delovanje na področju razstavne umetniške fotografije ter prvič celovito prikazuje tudi fotografovo delovanje na polju uporabne dokumentarne fotografije.
Plakat ob razstavi
Dokumentarna sakralna umetnost
V monografiji je predstavljenih več kot 250 fotografskih del Marjana Smerketa. Glavno besedilo v monografiji je prispeval dr. Primož Lampič z orisom fotografskega ustvarjanja Marjana Smerketa.
Smerketov vizualni arhiv na IJS obsega 150 škatel in 500.000 fotografij
Ddr. Damir Globočnik je predstavil Smerketovo vlogo pri ustanavljanju Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju ter predstavil najštevilčnejšo zbirko Smerketove umetniške fotografije, ki jo hrani Kabinet.
Ddr. Damir Globočnik
Fotografiranje historičnih ambientov sta osvetlila ddr. Janez Höfler in dr. Ferdinand Šerbelj, ki sta s fotografom več let aktivno sodelovala.
Odnos do narave in ljudi
Delovanje Marjana Smerketa na Institutu Jožef Stefan je celovito prikazal njegov naslednik, mag. Marjan Verč, Tatjana Pregl Kobe pa je orisala sodelovanje s Smerketom pri organizaciji razstav v Galeriji IJS.
Ddr. Damjan Globočnik in multimedijski umetnik Lado Jakša
O Smerketovih “fotografskih romanjih” ob dokumentiranju zakladov notranjosti in zunanjosti sakralne umetnosti in dediščine na slovenskem etničnem ozemlju, v Sloveniji in zamejstvu, sta pisala mag. Franci Petrič in Robert Debevec ter Marjana Smerketa predstavila kot najpomembnejšega fotografa slovenske Cerkve.
Kipar Mirsad Begić, dr. Jože Dežman in prof. Rafko Valenčič
Posebno noto monografiji dajejo spominski orisi na mojstra fotografije Marjana Smerketa ter predstavijo osebnostno sicer skromnega človeka, čigar ogromen opus pa govori o njegovi veličini in predanosti fotografskemu poklicu ter natančnemu delu.
Dr. Primož Lampič
O tem še posebej doživeto piše Natalija Polenec. Katarina Jurjavič je Smerketovo barvno dokumentarno fotografijo prikazala kot neprecenljiv zaklad v tri milijonski množici fotografskega gradiva, ki ga hrani Fototeka Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in je monografijo tudi uredila.
V imenu Muzeja novejše in sodobne zgodovine je zbrane pozdravila v. d. direktorice Nataša Robežnik
Marjan Smerke še čaka na bolj podrobno in celovito predstavitev, saj pol milijona fotografij v 150 škatlah na IJS, kot je omenil dr. Lampič, ni malo. Monografija je že sama po sebi zelo lepa in bi je bil Marjan Smerke gotovo zelo vesel.
Mirsad Begić in Tatjana Pregl Kobe
Manica Ferenc, vodja marketinga, galerije in odnosov z javnostmi pri Družini
Manj poudarjena ali sploh omenjena je bila Smerketova portretna fotografija, a iz monografije vidimo, da je bil odličen tudi kot fotografski portretist, če omenimo njegov portret baletnika Pina Mlakarja ali deklico v slikarskem ateljeju Leona Koporca. Manj uspešen pa je v knjigi njegov fotografski avtoportret. V resnici je bil lepši. Nekaj pa je njegovih portretov kot delo neznanih drugih fotografov. Na njih je lepši ali pravi.
Glasbeni program z mlado violončelistko Hano Jurjavčič
Nekaj je v knjigi ženskih aktov, kar pomeni, da ga je zanimala tudi erotika. Tega v Galeriji Družina ni na ogled. V nebesa bo ali je že odšel tudi brez tega, bi se dalo pomisliti.
Fotograf Boris Gaberščik
Marijan Zlobec
