Multimedijska umetnica Eva Petrič se je ravnokar predstavila na Tednu oblikovanja na Dunaju in s performansom ter razstavo v Veselovem vrtu ZDSLU, ko že odpira samostojno razstavo v Frankfurtu v okviru tamkajšnjega svetovnega knjižnega sejma, kjer je Slovenija lestos častna gostja in bo vsekakor vzbudila velik odmev, vsaj v 95 državah, kolikor jih (najmanj) letos sodeluje v Frankfurtu, med mediji pa se omenja vsaj 6400 poročevalcev, brez vseh drugih oblik elektronskih medijev in družabnih ter družbenih omrežij, kar gre lahko v desettisoče. Obiskovalcev sejma do nedelje pričakujejo okrog 400 tisoč.
Frankfurtski knjižni sejem (FKS) bo popoldne slovesno odprla slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Slovesnemu odprtju bo sledilo še uradno odprtje slovenskega paviljona, sejem sicer svoja vrata odpira v sredo. Prvotno je bilo sicer predvideno, da bo slovenska predsednica sejem odprla v družbi nemškega kanclerja Olafa Scholza, a je ta odpotoval v Izrael, kjer naj bi se med drugim pogovarjal o usodi nemških talcev, ki jih je zajel Hamas.
Sejem je do 20. oktobra popoldne namenjen izključno strokovni javnosti, nato se odpira tudi za najširšo javnost, sklenil se bo 22. oktobra. Na njem sodeluje več kot 4200 razstavljavcev iz 95 držav. Zadnji sejemski dan bo Slovenija vlogo častne sejemske gostje za leto 2024 predala Italiji, sledili bodo Filipini in Češka.
Slovesnosti v Frankfurtu se bodo na slovenski strani udeležili še ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Kaja Širok ter državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Kot literarna govorca, ki jih tradicionalno izbere odbor častne gostje, bosta nastopila filozof Slavoj Žižek ter pesnica Miljana Cunta.
Zbrane na slovesnosti bodo nagovorili še direktor sejma Juergen Boos, predsednica Združenja nemških založnikov in knjigotržcev Karin Schmidt-Friderichs, ministrica nemške zvezne dežele Hessen za znanost in kulturo Angela Dorn ter župan Frankfurta Mike Josef.
Direktorja sejma Juergen Boos
Slovenija bo prav gotovo s svojim največjim kulturnim dogodkom doslej v tujini naredila upajmo, da trajni preobrat v razmišljanju kulturnih menedžerjev, mednarodnih založnikov, prodajalcev in kupcev avtorskih pravic, pa zgolj kulturnih obiskovalcev, ki so vendarle v večini, da opozori nase in tujcem postavi na ogled marsikaj, česar še ne vedo ali bo zanje pomenilo presenečenje in spodbudno ali kvalitetno, pozitivno informacijo.
Franfuretski knjižni sejem je sejmišče s srečevanjem pozitivnih ljudi, intelektualcev, kulturnih ustvarjalcev, mnogih veličin; spominjam se svojeva nekdanjega obiska knjižnega sejma, ko so ravnokar sporočili ime Nobelovega nagrajencva za književnost in je bil to slavni italijanski dramatik Dario Fo. Ko je bila kar na sejmu že čez nekaj ur tiskovna konferenca z njim, je bila v dvorani neizmerna “gužva”. Med prvimi se je k vprašanjem prijavil s TV Slovenija kulturni urednik Peter Kuhar, jaz pa sem ga v imenu Dela vprašal, če je kdaj pomislil, da bi lahko prejel Nobelovo nagrado, pa je odgovoril da ne.
Eva Petrič postavlja svojo razstavo v osrednji sejemski dvorani
Nastop Republike Slovenije kot osrednje gostje na najpomembnejšem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu je pomemben tako z vidika dolgoročne prepoznavnosti in umestitve slovenskih avtorjev ter slovenske ustvarjalnosti na področju knjige na nemškem govornem področju, kakor tudi z vidika širše prepoznavnosti slovenske ustvarjalnosti ter kulturnih in gospodarskih potencialov.
Instalacija Eve Petrič
Uspešen nastop držav kot osrednjih gostij na frankfurtskem knjižnem sejmu izrazito povečuje število izdaj domačih avtorjev na nemškem govornem področju in tudi na drugih knjižnih trgih, sočasno pa krepi kulturno-turistični potencial države, s čimer pripomore h gospodarski rasti, k razvoju kulturnih in storitvenih dejavnosti ter novim zaposlitvam. Do leta 2023 se je v okviru programa Častna gostja predstavilo 34 držav in regij, zadnja med njimi je bila Španija.
Na predvečer uradnega odprtja sejma so nemško književno nagrado, ki jo od leta 2005 podeljuje Združenje nemških založnikov in knjigotržcev, podelili avstrijskemu pisatelju Toniu Schachingerju za šolski roman Echtzeitalter. Za nagrado, ki velja za eno najpomembnejših nagrad v knjižni industriji, se je letos potegovalo 196 romanov 113 založnikov iz Nemčije, Avstrije in Švice. Schachinger se je rodil leta 1992 v New Delhiju kot sin avstrijskega diplomata in mehiško-ekvadorske umetnice. V romanu se posveča svojim šolskim časom v dunajski šoli Theresianum in poskrbi za virtualno nadaljevanje dela Friedricha Torberga Der Schüler Gerber iz leta 1930.
Milan Fras, foto Marijan Zlobec
Slovenija bo za projekt častnega gostovanja na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu namenila skupno sedem milijonov evrov, ki jih zagotavlja ministrstvo za kulturo. Po letošnjem frankfurtskem sejmu bo Slovenija že v prihodnjem letu država gostja na največjem knjižnem sejmu otroških knjig, ki se odvija v Bologni, na kar bo opozorila tudi v teh dneh v Frankfurtu.
Nekaj iz slovenskega programa
19. oktober
Koncert Laibach s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom Navida Goharija in Teheranskim zborom Human Voice ensemble. Dogodek združuje najslavnejšo slovensko glasbeno skupino z enim najbolj znanih in prevajanih slovenskih romanov, Bartolovim Alamutom.
Laibach Alamut lani v Križankah, foto Marijan Zlobec
19. oktober
Prevajanje v času vojn. Sodelujejo Aleksandar Gatalica, Georgi Gospodinov, Drago Jančar in Oksana Zabužko; vodi Mladen Vesković.
20. oktober
Kritika ideologije. Danes! Pogovor z Mladenom Dolarjem, Rainerjem Forstom, Martinom Saarjem, Regino Kreide, Slavojem Žižkom in Alenko Zupančič. Srečanje ljubljanske in frankfurtske filozofske šole.
Dr. Slavoj Žižek
20. oktober
Pogovor z Dragom Jančarjem in Ano Marwan. Pogovor bo vodil Tomas Friedmann, direktor salzburške Hiše literature, ki pozorno spremlja dela obeh avtorjev.
20. oktober
Mein Nachbar auf der Wolke – predstavitev antologije slovenske poezije 20. in 21. stoletja. Predstavljenih približno 80 sodobnih pesnikov, začenši z avantgardistom Srečkom Kosovelom.
20. oktober
UI in pisanje. Pogovor z Naomi Baron in Majo Lunde; moderator bo Miha Kovač.
19. in 20. oktober
Hitler in Mussolini na cerkvenih freskah. Dogodek z Egonom Pelikanom. Sodelujejo Miran Košuta, Tillman Spreckelsen in Marija Weisner.
Nogomet, politika, knjige. Jürgen Boos v dialogu z Aleksandrom Čeferinom.
Marijan Zlobec