V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled prvi del razstavnega projekta Slovenske umetnice v obdobju 1850-1950. Razstava z naslovom Kaj bi dekleta morala vedeti? v središče pozornosti postavlja 22 slikark in kipark, ki so ustvarjale v prvi polovici 20. stoletja. Združuje skoraj 100 umetniških del, dodane so kratke biografije umetnic.
Stephanie Glax de Stadler – Avtoportret s cigareto, ok. 1908, oglje in kreda na papirju, Družinska zapuščina Glax Fischinger, foto Bojan Salaj, Narodna galerija
Kot je na vodstvu za novinarje povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaž Peršin, je razstava nadaljevanje razstave Vračanje pogleda, ki je bila lani na ogled v Cukrarni in je predstavila ustvarjanje ženskih umetnic v zadnjih treh desetletjih v slovenskem prostoru. Novembra ji bo sledila še razstava v Galeriji Jakopič, ki bo predstavila delo fotografinj in arhitektk, ki so pomembno zaznamovala obravnavano obdobje.
Razstava Slovenske umetnice v Mestnem muzeju Ljubljana, foto Blaž Gutman
Razstava želi posebej izpostaviti eno najpomembnejših dejstev, ki so ženske izključevala in jim onemogočala samostojnost – to, da so bile vse do konca prve svetovne vojne izvzete iz šolanja. Svoje slike in kipe so v razstavo vključene umetnice v svojem času skupaj s kolegi sicer predstavljale na vseh pomembnih razstavah v Ljubljani, skupaj z umetniki pa so po letu 1900 tudi slikarke in kiparke sooblikovale porajajoče se likovno prizorišče v Ljubljani.
Prva samostojna razstava Ivane Kobilce leta 1889 v Ljubljani
V prvi sobi so na ogled dela Henrike Langus, ki jo po besedah kustosinje razstave Barbare Savenc pojmujemo kot prvo poklicno slikarko na Kranjskem, pa Avguste Šantel st., Avguste Šantel ml., Henrike Šantel in Ivane Kobilca, ki je pripravila prvo samostojno razstavo svojih del že leta 1889, medtem ko je bila Prva slovenska umetniška razstava v Mestnem domu v Ljubljani v organizaciji novega Umetniškega društva leta 1900.
Mira Pregelj (1905–1966) – Perica, ok. 1930, olje na platnu, foto MGML
Kot je povedala Savenc, se na razstavi predstavljene slikarke in kiparke do prve svetovne vojne niso mogle šolati v uradnih šolah, ampak na zasebnih ali ženskih, med njimi je bila najslavnejša Damenakademie v Münchnu. Šele po prvi vojni so bile pripuščene k uradnemu akademskemu študiju. V razstavo so tako vključena dela Karle Bulovec Mrak in Mire Pregelj, ki sta med prvimi akademsko šolanimi slikarkami.
Karla Bulovec Mrak (1895–1957) – Dekle z baretko, pred 1936, mavec, foto Mestni muzej Ljubljana
Iz medvojnega obdobja so v razstavo denimo vključena dela Mare Kralj, ki je bila znana kot lutkarica, bila pa je tudi odlična slikarka in risarka. Čas druge svetovne vojne je po besedah kustosinje na različne načine zaznamoval tudi umetnice. V razstavo so denimo vključene Alenka Gerlovič, Milena Dolgan in Cita Potokar. S slednjo pa se hkrati začne čas, ko se v Ljubljani odpre Akademija upodabljajočih umetnosti. Razstava se zaključi s prvo generacijo študentk – že omenjeno Potokar, Jelico Žuža in Vido Fakin ter prvima študentkama kiparstva Sonjo Rauter Zelenko in Vladimiro Bratuž, ki je bila pozneje znana arhitektka.
Stephanie Glax de Stadler (1876–1952) – V gledališču, ok. 1922, pastel in akvarel na papirju, foto Družinska zapuščina Glax Fischinger
V zadnji sobi je dodatno na ogled 17 del avtoric druge polovice 20. stoletja iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana, razstavo pa zaokrožuje po 100 letih prvič predstavljena zapuščina slikarke in grafične oblikovalke Stephanie Glax de Stadler (1876-1952), ki jo hrani umetničina pranečakinja Duša Fischinger v Ljubljani. Ta je povedala, da je sestavljanje zbirke in iskanje informacij družinski projekt, saj je vanj vpletla še sina in moža.
Henrika Šantel (1874-1940) – Ženska figura, 1907, olje na platnu, foto MGML
Stephanie Glax je bila po besedah kustosinje za časa življenja med prvimi umetniki, ki so se posvetili oblikovanju plakatov. Posvetila se je predvsem uporabni grafiki in si s to zvrstjo umetnosti pridobila finančno neodvisnost in samostojnost.
Bara Remec – Ljubljana s Šmarno goro
Kronološko zamišljena razstava predstavlja naslednje slikarke in kiparke: Vladimira Bratuž (1923–2006), Karla Bulovec Mrak (1895–1957), Milena Dolgan (1917–1945), Vida Fakin (1915-2001), Alenka Gerlovič (1919–2010), Elza Kastl Obereigner (1884–1973), Ivana Kobilca (1861–1926), Mara Kralj (1909–2010), Henrika Langus (1836–1876), Dana Pajnič (1906–1970), Elda Piščanec (1897–1967), Cita Potokar (1915–1993), Mira Pregelj (1905–1966), Sonja Rauter Zelenko (1918–2010), Bara Remec (1910–1991), Avgusta Šantel st. (1852–1935), Avgusta Šantel ml. (1876–1968), Henrika Šantel (1874–1940), Jela Trnkoczy (1905–1957), Helena Vurnik (1882–1962), Anica Zupanec Sodnik (1892 1978), Jelica Žuža (1922–2014). V petih sobah se razvrsti 100 njihovih umetniških del, dodane so kratke biografije umetnic.
Prva slovenska umetniška razstava v Mestnem domu v Ljubljani leta 1900
Razstava se nadaljuje, kot rečeno, s 17 deli avtoric druge polovice 20. stoletja iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana in zbirke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje: Terezija Auersperg, Amalija Oblak Hermannsthal, Teodora Hermannsthal in Alenka Eržen, Zdenka Golob, Metka Krašovec, Adriana Maraž, Lidija Osterc, Darinka Pavletič, Duba Sambolec, Vida Slivniker Belantič, Melita Vovk in Mirjam Zupančič. Tina Dobrajc, Katarina Toman Kracina in Iva Tratnik pa so predstavljene v zadnjem prostoru razstave kot umetnice, katerih dela so odkupili v zadnjih letih (Heleno Tahir predstavljajo kot avtorico, katere delo si želijo vključiti v zbirko v prihodnjem letu).
Avtorica razstave Barbara Savenc, foto Blaž Gutman
Razstavo zaokrožuje po 100 letih prvič predstavljena zapuščina slikarke in grafične oblikovalke Stephanie Glax de Stadler (1876–1952), ki jo hrani umetničina pranečakinja v Ljubljani. Za časa življenja je bila Stephanie Glax med prvimi umetniki, ki so se posvetili oblikovanju plakatov. Posvetila se je predvsem uporabni grafiki in si s to zvrstjo umetnosti pridobila finančno neodvisnost in samostojnost.
Barbara Savenc
Uradno skupno odprtje razstav v Mestnem muzeju Ljubljana in Galeriji Jakopič ( ta bo predstavila fotografinje (kustosinja dr. Marija Skočir) in arhitektke (kustosinja Barbara Savenc) bo 15. novembra, dan pred tem pa še predstavitev kataloga.
Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled do 25. februarja 2024. (Iz uradne predstavitve razstave in vodstva po njej).
Marijan Zlobec