Slovenska matica je v zadnjem obdobju, odkar je finančno bolj stabilna kot državna ustanova kulturnega in zgodovinskega pomena, postala programsko še močnejša. Njena dejavnost sega na različna področja, s simpoziji zlasti na znanstvena in zgodovinska, ima natečaje za mlade raziskovalce in literate, gostuje doma in v tujini, tako bo odšla tudi na slavni Frankfurtski knjižni sejem, kjer bo Slovenija letos častna gostja.
Pesnica Miljana Cunta in urednica SM dr. Ignacija Fridl Jarc, foto Marijan Zlobec
“Slovenska matica s svojo častitljivo starostjo prinaša v oktobru jesensko barvitost knjižne ponudbe in dogodkov in pričuje o svoji trajni mladi rasti. S svojim programom Slovenke in Slovence znotraj naše domovine in onstran državnih meja vabi k spoštljivemu poklonu slovenski kulturi, jeziku, znanosti, narodu in državi.”
Miljana Cunta
“Slovenstvo pa v oktobru ne bo samo v srcu Slovenske matice, ampak tudi na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer bo Slovenija v središču kot letošnja častna gostja. Ponosni smo, da bo pesnica Miljana Cunta, ki je nedavno pri naši založbi izdala pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo in bila pred nekaj manj kot dvema letoma tudi naša tajnica-urednica, slavnostna govornica na otvoritveni slovesnosti. Poleg tega bo v Frankfurtu Matičino knjigo Senca brez človeka v okviru predstavitve filma o ugrabljenih slovenskih otrocih med drugo svetovno vojno predstavila pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.
Izjemnih Matičinih avtorjev, ki bodo v tem ali prihodnjem mesecu doživeli svoje nove knjižne izdaje, pa je še več: med njimi so Denis Poniž, Feri Lainšček, Bogomila Kravos, Andrej Ule, Irena Avsenik Nabergoj. Pridružujejo se jim še prevodi dveh izjemnih klasikov – Mojstra Eckharta in Tita Livija. Posebno pozornost pa bomo v prihodnjih mesecih posvetili tudi vélikemu slovenskemu arhitektu Edvardu Ravnikarju, čigar tridesetletnice smrti se spominjamo z razglasitvijo Ravnikarjevega leta. Pripravljamo knjigo njegovih risb in modrosti, ki razkrivajo arhitektov umetniški genij in prodornost njegovih filozofskih uvidov; vstop v svečano spominjanje bo predavanje Ravnikarjevega učenca prof. dr. Aleša Vodopivca o mojstrovi arhitekturi.
Edvard Ravnikar
Slovenska matica se bo tudi ta mesec poklonila vsem, ki jih z domovino v enoten kulturni prostor veže pripadnost slovenskemu jeziku in slovenstvu, na katerem koli delu sveta prebivajo. Poseben posvet bomo namenili slovenskim medijem na Madžarskem in Hrvaškem, dr. Milan Bufon pa bo predstavil ugotovitve svoje raziskave o slovenski manjšini v Italiji, ki bodo kmalu izšle v knjižni obliki. Naši gostje Slovenci zunaj državne meje so za vse nas tako zelo dragoceni, ker nas učijo, da je treba večkrat stopiti iz središča, tudi iz prestolnice kot središča naše države, da zmoremo uzreti pomen besed in dejanj z drugačne perspektive, da se od njih znova učimo in naučimo spoštovanja in negovanja do za nas vse preveč samoumevnega življenjskega prostora slovenske države, ne da bi znali čuječe ohranjati in razvijati slovenski jezik in kulturo kot identiteni temelj tega skupnega doma.” (Iz Matičinega novičnika, dr. Ignacija Fridl Jarc).
V Radkersburgu, avstrijski Radgoni, je Štefan Küzmič obiskoval osnovno šolo
Natečaj Narava in človek
V letošnjem letu je Slovenska matica ob počastitvi svoje ustanovitve v soorganizaciji s Prirodoslovnim društvom Slovenije prvič organizirala naravoslovni natečaj za dijake in študente iz Slovenije in zamejstva na temo »Narava in človek«.
Strokovna komisija v sestavi prof. dr. Jernej Pavšič (predsednik), prof. dr. Zvezdan Pirtošek in akad. prof. dr. Matija Gogala je odločila podeliti naslednjo nagrado:
Nagrada za 1. mesto:
Gaj Kušar za izvirno predavanje z naslovom Aristotel in začetki biologije (šifra: 202309) v kategoriji študentov.
Ostale nagrade niso podeljene.
Nagrajenec bo poleg denarne nagrade v višini 350 EUR prejel paket petih knjig Slovenske matice po lastnem izboru in plaketo nagrade za 1. mesto, nagrajeno predavanje pa bo objavljeno v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice. Nagrajenec bo tudi povabljen v Klub mladih Slovenske matice.
Slavnostna podelitev plakete in nagrade bo v četrtek, 16. novembra 2023, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice v okviru prireditev Matica pod zvezdami, kjer bo nagrajenec tudi nastopil kot predavatelj na temo Aristotel in začetki biologije. V poklon naravoslovju in letošnjemu nagrajencu bodo ob tem predstavili tudi Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki ga je Slovenska matica letos oživila po dvajsetletni vrzeli v izhajanju.
Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes
Slovenska matica nadaljuje s simpoziji na temo slovenskega tiska zunaj matične države. Tako vabi že na drugi posvet z naslovom Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes, ki bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 10. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Program:
Pozdravni nagovori:
Predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič
Direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja prof. dr. Sonja Novak Lukanovič
Dušan Mukič: Tri desetletja utrinkov iz življenja Slovencev na Madžarskem
Franci Just: Mediji posredovanja slovenskega leposlovja pri Slovencih na Madžarskem s posebnim ozirom na knjižno zbirko Med Rabo in Muro
Nikoletta Vajda-Nagy: Časopis Porabje – med usmerjenostjo v prihodnost in pogledi v preteklost
Karel Holec: Radio Monošter – porabski radio
Diskusija (moderator Janez Stergar)
Barbara Riman: Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem v hrvaških in slovenskih medijih
Agata Klinar-Medaković: V hrvaški prestolnici en medij za Slovence, a ta z dolgo tradicijo
Rudi Merljak: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu – podpora Slovencem na Madžarskem in Hrvaškem
Diskusija (moderator Janez Stergar)
Dogodek soorganizirata Inštitut za narodnostna vprašanja in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Simpozij ob 300-letnici rojstva Števana Küzmiča
Letos se spominjamo 300-letnice rojstva slovenskega pastorja, teologa in prevajalca Števana Küzmiča, ki je utemeljil prekmurščino kot knjižni jezik. Ob tej priložnosti prav sedaj dva dni poteka vseslovenski simpozij o njegovem življenju in delu, in sicer v sredo, 11. oktobra, dopoldne na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, popoldne pa na Slovenski matici, in v četrtek, 12. oktobra, še v Murski Soboti v Dvorani Evangeličanske cerkve.
Simpozij soorganizirajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Evangeličanska cerkev AV v Sloveniji, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Slovenska matica.
Marijan Zlobec
|
|||||||||||||
|