Ljubljanski mednarodni manifest o branju na višji ravni


V Ljubljani so na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu predstavili Manifest o branju na višji ravni, ki bo eden od temeljev slovenskega programa v Frankfurtu. Manifest so poleg Frankfurter Allgemeine Zeitung v Nemčiji objavili številni evropski mediji.

Tiskovna konferenca, foto Nebojša Tejić/STA

Na predstavitvi so govorili dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije, Jose Borginho, generalni sekretar Svetovnega združenja založnikov (IPA), Anne Bergman, direktorica Evropskega združenja založnikov (FEP), Daan Beeke, predstavnik Evropske zveze združenj za promocijo branja (EURead), in Adriaan van der Weel kot predstavnik avtorjev Manifesta. Dogodek je povezoval kurator slovenskega programa dr. Miha Kovač.

Manifest so napisali štirje raziskovalci branja in založništva, Anne Mangen z Univerze v Stavangerju (Norveška), Adriaan van der Weel z Univerze v Leidnu (Nizozemska), Andre Schüller-Zwierlein z Univerze v Regensburgu (Nemčija) in Miha Kovač z Univerze v Ljubljani. Podprli so ga Nemška akademija za jezik in pesništvo (DASD), Svetovno združenje založnikov (IPA), Evropsko združenje založnikov (FEP), mednarodni PEN, Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY), Mednarodno združenje društev za promocijo branja (EURead) in Svetovno združenje knjižničarjev (IFLA) in Javna agencija za knjigo RS.

Dr. Asta Vrečko in Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma

Branje na višji ravni je orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja

Manifest poudarja, da je branje na višji ravni odlično orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. S takim branjem vadimo metakognicijo in kognitivno potrpežljivost, krepimo empatijo in se učimo na probleme gledati z različnih zornih kotov – vse to so nepogrešljive socialne veščine za ozaveščene državljane v sodobnih demokratičnih družbah.

Pomen knjižnega branja zahtevnejših vsebin v zaslonski dobi

Slovenija bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je letos častna gostja, bolj kot druge države gostje izpostavila dve knjižni zvrsti, ki obe zahtevata branje na višji ravni, poezijo in filozofijo. Ljubljanski manifest v kombinaciji z njima sporoča, da navkljub orodjem, kot so umetna inteligenca in pametni telefoni, šteje predvsem to, kar imamo ljudje v glavah. Sposobnost branja na višji ravni in sposobnost kritičnega in analitičnega mišljenja so zato predpogoj, da lahko s pomočjo sodobnih tehnologij tudi v digitalni dobi ustvarjamo ogromno novih in neverjetnih reči. To je eno od osrednjih sporočil, s katerim prihaja Slovenija na Frankfurtski knjižni sejem.

Slovenija bo to sporočilo podkrepila s strokovnim programom, na katerem bodo razpravljali o krizi pozornosti, širjenju branja v angleščini v celinski Evropi, pisanju in umetni inteligenci.

Ljubljanski manifest bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavljen v sredo, 18.oktobra, ob 10.uri, v prisotnosti slovenske in nemške ministrice za kulturo ter ob kratkem video nagovoru Margaret Atwood.

V sredo, 18. oktobra, ob 19.30 se bodo v Nemški nacionalni knjižnici o Ljubljanskem manifestu pogovarjali trije pisatelji Durs Grünbein, Matthias Göritz in Aleš Šteger.

Dr. Asta Vrečko

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je ob predstavitvi Ljubljanskega manifesta o pomenu branja na višji ravni povedala:

»Slovenija častna gostja knjižnega sejma v Frankfurt je najpomembnejša in najobsežnejša kulturna prireditev in knjižna predstavitev Slovenije, odkar obstaja kot samostojna država. V slovenskem paviljonu bomo predstavili več kot 400 prevodov del slovenskih avtorjev v tuje jezike, ki so izšli v zadnjih dveh letih, kar je za državo z dvema milijonoma prebivalcev izjemen dosežek. Veselimo se mednarodne prodornosti naše knjižne produkcije in odprtosti drugih evropskih kultur, saj z branjem avtorjev in avtoric iz Slovenije sprejemajo dejstvo, da evropsko kulturo sooblikuje množica različnih kultur in jezikov z več ali manj govorci, vsak od njih, tudi slovenski, pa ima svoje posebnosti, ki bogatijo in širijo evropsko misel. Programsko vodstvo slovenskega gostovanja v Frankfurtu se je odločilo, da kot enega od stebrov svoje prisotnosti izpostavi pomen branja na višji ravni, oziroma tako imenovanega poglobljenega branja, saj ima knjižno branje zahtevnejših vsebin v sodobnih družbah še vedno pomembno vlogo pri razvoju kognitivnih zmožnosti in splošne razgledanosti, utrjuje in izboljšuje tudi časovni obseg pozornosti posameznika in spodbuja sposobnost vživljanja, vse to pa so osnovni gradniki kritičnega mišljenja, ki je pogoj za demokratično družbo. Tudi v času pospešenega razvoja razvoj zaslonskih tehnologij in umetne inteligence je branje knjig, tiskanih ali elektronskih, branje zahtevnih vsebin, ki zahtevajo visok nivo in časovni obseg pozornosti, bistveno. Branje namreč ni le sredstvo osebnega razvoja posameznika in vseživljenjskega učenja, spodbuja tudi razvoj številnih socialnih veščin. Branje torej, ki ga tradicionalno pojmujemo kot dejavnost posameznika, v samoti, je bistven gradnik skupnosti, odprte, sprejemajoče in povezane družbe. Veseli me, da bo Slovenija z Ljubljanskim manifestom kot svojim programskim poudarkom gostovanja na frankfurtskem sejmu, doprinesla k razvoju odprte in demokratične družbe v Evropi.« 

Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni

S podporo Mednarodnega združenja založnikov (IPA), Nemške akademije za jezik in slovstvo, Evropske zveze založnikov (FEP), Konzorcija evropskih organizacij za promocijo branja (EURead), Mednarodnega združenja PEN, Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) ter Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY).

Branje na višji ravni je naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. S takim branjem vadimo metakognicijo in kognitivno potrpežljivost, širimo zmožnost pojmovnega umevanja, krepimo empatijo in se učimo na probleme gledati z različnih zornih kotov – vse to so nepogrešljive socialne veščine za ozaveščene državljane v sodobnih demokratičnih družbah. Podpisniki manifesta pozivamo k prepoznanju trajnega pomena branja na višji ravni v digitalni dobi.

Kako zaobrniti trend upadanja veščin branja je eden od perečih izzivov sodobne družbe. Če želimo sodelovati v demokratični družbi kot ozaveščeni državljani, potrebujemo bralne spretnosti in prakse na višji ravni, kot je preprosto dekodiranje besedil. Branje ni le poglavitna pot do osebnega razvoja, temelj vseživljenjskega učenja in podlaga večine naše izmenjave informacij, ampak je tudi osrednja razsežnost družbenih odnosov in vključenosti v družbo.

Doba hitro rastočih zaslonskih tehnologij nam je na doseg roke prinesla ogromne količine zvočnih, vizualnih in besedilnih vsebin. Digitalna revolucija je imela številne pozitivne učinke. Besedilne vsebine so na primer postale bolj dostopne prebivalcem, ki živijo v prikrajšanih okoljih, bolje pa je mogoče zadovoljiti tudi potrebe bralcev z različnimi bralnimi zmožnostmi in omejitvami. Vendar pa moramo paziti, da določene spretnosti in načini branja ne izpadejo kot nekakšni relikti iz hitro izginjajoče starejše informacijske dobe. To velja zlasti za daljša besedila, kot so knjige, in za branje na višji ravni, ki ga knjige spodbujajo. Digitalno okolje morda omogoča več branja kot kdaj koli prej v zgodovini, vendar ponuja tudi veliko skušnjav za površno in razpršeno branje – ali celo za to, da sploh ne beremo. To vse ogroža branje na višji ravni.

Zato pozivamo k razmisleku o vlogi branja na višji ravni v digitalni dobi. V čedalje bolj zapletenem informacijskem okolju morajo biti ozaveščeni državljani sposobni razlikovati med verodostojnimi in neverodostojnimi viri ter svoje bralno vedenje prožno prilagajati različnim okoliščinam. Branje na višji ravni je vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju njihovih lastnih predsodkov. Bralne spretnosti na višji ravni izostrijo zlasti daljša besedila, kot so knjige. Usposabljajo nas za preizkušanje različnih interpretacij, odkrivanje protislovij, pristranskosti in logičnih zmot ter vzpostavljanje subtilnih in krhkih povezav med besedili in kulturnimi ozadji, ki jih potrebujemo za izmenjavo človeških presoj in čustev.

Udeleženci tiskovne konference

Branje na višji ravni je naše najmočnejše orodje za analitično in strateško mišljenje. Brez njega smo neustrezno podkovani za boj proti populističnemu poenostavljanju, teorijam zarote in dezinformacijam ter posledično postanemo bolj dovzetni za manipulacijo. Kljub temu se izobraževalni sistemi vse bolj osredotočajo na uporabo večmodalnih medijev na račun poglobljenega ukvarjanja z besedilnimi informacijami. Poleg tega se zaradi splošne nagnjenosti k učinkovitosti kompleksnost branja obravnava kot težava, ki jo je treba rešiti s poenostavljanjem, ne pa kot ogledalo človeške kompleksnosti in dejavnost, ki spodbuja analitično in strateško mišljenje. Današnje poučevanje in merjenje branja se prav tako osredinjata na osnovne funkcionalne in informacijske spretnosti. Pri tem se pozablja na vseživljenjski pomen branja na višji ravni za kritično mišljenje, ki je predpogoj za uspešno delovanje demokratične družbe.

Zato pozivamo k poučevanju in spodbujanju branja z merjenjem bralnih spretnosti in raziskavami branja, da bi prepoznali pomen branja na višji ravni kot sposobnosti, ki pomembno oblikuje življenje in družbo. Poučevanje in spodbujanje branja morata preseči učenje osnovnih funkcionalnih in informacijskih veščin šoloobveznih otrok in se osredotočiti na vseživljenjski razvoj posameznika, ki ga krepi branje na višji ravni. Merjenje bralnih spretnosti mora preseči standardizirano preverjanje in vključevati tudi kvalitativne in opisne podatke z namenom zagotavljanja podrobne diagnoze stanja branja na višji ravni v sodobnih družbah. Raziskave branja morajo razširiti svoj pogled in vključiti discipline, kot so raziskave informacijskega vedenja, poučevanje informacijske pismenosti, oblikovanje medijev, raziskave pozornosti in nevroznanost, ter oblikovati sistematičen raziskovalni program, ki bi uspel uskladiti različne perspektive in odpraviti razdrobljenost.

Margaret Atwood, foto Wikipedija

Prihodnost branja vpliva na prihodnost naše družbe. Demokratična družba, ki temelji na ozaveščenem soglasju več deležnikov, je lahko uspešna le z vzdržljivimi bralci, ki obvladajo branjena višji ravni. Tega se morajo zavedati zakonodajalci na vseh področjih. Kot pravi Margaret Atwood: »Če ne bo mladih bralcev in pisateljev, kmalu ne bo niti starejših. Pismenost bo umrla …, z njo pa bo umrla tudi demokracija.« 

Marijan Zlobec

, ,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja