Pred kratkim je na slovenski knjižni trg prišla nova književna zbirka Skratka in prinesla prvi dve zbirki kratkih zgodb in novelo iz svetovne sodobne literature, ki so jih ustvarili literarni mojstri Haruki Murakami, Jo Nesbø in Hanna Bervoets.
Naslovnica
Urednica dr. Darja Marinšek je zbirko Skratka na pot pospremila z besedami: Na kratko, izčiščeno in prepričljivo povedati bistvo, to se mi zdi velika umetnost.
Veselje ob rojstvu nove zbirke bi Mladinska knjiga rada delila s svojimi bralci, zato vse vabijo, da skupaj nazdravijo in se srečajo s prevajalci in uredniki Mladinske knjige. Kulturni in knjižni dogodek bo v torek, 10. oktobra, ob 18. uri v Vodnikovi domačiji Center (Trubarjeva hiša), Stritarjeva ulica 7 v Ljubljani.
V pogovoru z urednico dr. Darjo Marinšek bodo nova dela na kratko predstavili Domen Kavčič, prevajalec knjige V prvi osebi ednine Harukija Murakamija, Petra Piber, prevajalka knjige Ljubosumnež in druge zgodbe Joja Nesba in Stana Anželj, prevajalka novele Vse to smo videli Hanne Bervoets.
Jo Nesbø (1960) je priljubljen norveški pisatelj, glasbenik, tekstopisec in ekonomist.
V mladosti je bil uspešen nogometaš, vendar je njegovo profesionalno kariero že pri 19 letih ustavila huda poškodba. Diplomiral je iz ekonomije in poslovne administracije. Najprej je delal kot svobodni novinar in borzni posrednik, nato se je posvetil pisanju. Je tudi glavni vokalist in tekstopisec norveške rock skupine Di Derre, ki je imela v devetdesetih letih nekaj velikih hitov.
Zaslovel je s serijo romanov o detektivu Harryju Holeju, ki so mu zvezdniški status prinesli najprej v rodni Norveški. Z njimi je bralce in kritike navdušil tudi onstran meja rodne dežele in se uveljavil kot eden najboljših piscev kriminalk na svetu. Njegovi večkrat nagrajeni romani so prevedeni v 50 svetovnih jezikov in prodani v več kot 40 milijonih izvodov in so na lestvicah najbolje prodajanih knjig.
Za svoje delo je prejel več prestižnih literarnih nagrad, med njimi riverton prize, glass key award, per gynt. Roman Taščica (Rødstrupe) je bil leta 2004 razglašen za najboljši norveški kriminalni roman, ki so ga kdaj napisali člani Norveškega knjižnega kluba. Roman Brezskrbno (Sorgenfri) je bil uvrščen v ožji izbor za prestižno ameriško literarno nagrado – Edgarjevo nagrado za najboljši roman leta.
Naslovnica
“Srhljiva, močna in nujna literarna mojstrovina o tem, kdo ali kaj določa naš pogled na svet, kdo postavlja meje in koliko lahko človeka prisilimo sprejeti.”
Hanna Bervoets
Hanna Bervoets (1984) prihaja iz Nizozemske. Za svoje pisanje je med drugim prejela prestižno nagrado Fransa Kellendonka za literarni opus.
Naslovnica
V prvi osebi ednine je očarljiv nabor osmih kratkih zgodb japonskega literarnega mojstra in večletnega kandidata za Nobelovo nagrado. V njih med drugim nastopata tako govoreča opica, ki ženskam ukrade imena, kot jazzovska legenda Charlie Parker, govora je tudi o baseballu in poeziji …
V zgodbah avtor skozi oči prvoosebnih pripovedovalcev, vselej starejših moških, ki obujajo spomine na dogodke iz svoje preteklosti, na trenutke z rahlo avtobiografskim tonom spregovori o ljubezni, izgubi, otroštvu, staranju, minljivosti in smrti. Zbirka je bila prejšnje leto v Ameriki nominirana za medaljo Andrewa Carnegieja za najboljše leposlovno delo.
Zgodbe označujejo tudi murakamijevski magični realizem, brisanje meja med resničnostjo in fikcijo ter avtorjev značilni preobrat na koncu.
Z izjemo zadnje naslovne zgodbe so v tej knjigi zbrane pripovedi, ki so med letoma 2018 in 2010 izšle v japonski literarni reviji Bungakukai.
Haruki Muarkami (1949) je ta hip v tujini najbolj prevajan japonski pisatelj. Pred časom so pri britanskem jutranjiku Daily Telegraph zapisali, da so njegova dela privlačna zato, ker od celote bralec dobi veliko več, kot obljubljajo njeni posamezni deli. Njegovi romani, kratka proza in esejistika, ki so prevedeni v več kot petdeset jezikov, so prodajne uspešnice doma in po svetu, doživeli pa so tudi številne filmske priredbe.
Zaščitni znak Harukija Murakamija sta humor in surrealizem, ki razkrivata odtujenost in osamljenost, hrepenenje po ljubezni, in s katerima je pritegnil bralce. In to ne le doma na Japonskem, pač pa po vsem svetu. Njegove univerzalne zgodbe in teme namreč nagovarjajo bralce ne glede na to, na katerem koncu sveta živijo.
Priljubljen je tudi med slovenskimi bralci. V slovenskem prevodu so na voljo številna njegova dela, med njimi romani Kronika ptiča navijalca, Norveški gozd, Kafka na obali, Ljubi moj sputnik ter trilogija 1Q84, delo O čem govorim, ko govorim o teku, zbirka kratke proze Slon izginja, roman Uboj komturja in zbirka kratkih zgodb Vsi božji otroci plešejo.
Najslavnejši, a še brez Nobelove nagrade
Po pogovoru bo sledilo druženje z ustvarjalci in uredniki ob prigrizku in pijači, za glasbeno spremljavo bo v vlogi didžeja poskrbel Gregor Podlogar.
Marijan Zlobec