V Ljubljani se jutri pričenja že 29. mednarodni festival Mesto žensk! Organizatorke so na festival povabile umetnice in avtorice z vsega sveta, gostijo pa jih na več lokacijah, med njimi tudi v Stari elektrarni, kjer bo prireditev največ.
“Ob neprestanih napadih na reproduktivne pravice, militarizaciji in naraščajoči revščini se stanje enakosti spolov po vsem svetu močno slabša, a si hkrati ženske v družbi aktivno utrjujejo svoj položaj. Poudarek 29. edicije festivala Mesto žensk ne bo na objokovanju izgub, temveč na prizadevanjih za naš vseprisotni upor in njegove nenehne pridobitve,” pravi ekipa Mesta žensk.
Catherine Malabou
V Stari elektrarni bodo uvodoma, v sredo, 4. oktobra, ob 17.30 gostili francosko avtorico Catherine Malabou, ki bo predavala o Izbrisanem užitku, kot je naslov njene knjige. Med drugim pravi, da je klitoris organ užitka, ki se ga ne da obvladati, organ, ki ga ne moremo dominirati, a tudi ne more biti dominanten. Avtorica se bo spraševala, kako bi lahko okrog takšnega političnega telesnega organa ustvarili dialog med tradicionalnim feminizmom in nebinarnim ali transfeminizmom ?
Svet brez žensk
V četrtek, 5. oktobra, ob 20. uri bo predstava Svet brez žensk (Svet bez žena). Predstava se začne s preizpraševanjem položaja žensk na lokalni gledališki sceni in odpira prostor za razmislek o bodočih emancipatornih vodilih. Scenarij sestavljajo dokumentarno gradivo, intervjuji z gledališkimi režiserji o enakosti spolov in različna besedila feministične teorije. Predstava preučuje reprezentacijo žensk, zlorabo, razmerja moči in seksizem v gledališču.
Svet brez žensk
Avtorici menita, da gledališče deluje kot odlična študija primera za širše družbene procese, problematiko žensk in dela ne vidita le v gledališkem kontekstu, ampak tudi kot ključni motiv za razmišljanje o nekaterih prihodnjih emancipatornih politikah. Avtorici se sprašujeta, kaj če v gledališču, kjer si predstavljamo drugačne in nove svetove, ne moremo preseči razmerij moči in priti do novih modelov, kako bomo uspeli v resničnem svetu?
Predstava po besedah avtoric presega štetje, kvote in okvire liberalnega feminizma ter poskuša odpreti prostor za imaginacijo političnih in afektivnih dejanj, ki posegajo v obstoječi sistem in strukture neenakosti. »Ali si lahko na novo zamislimo sindikalni boj v gledališču? In sindikat žena? Kaj pa, če bi ženske v gledališču splošno stavkale? Ali zaradi nizkih plač ali zaradi seksizma in mizoginije, ki so jim nenehno izpostavljene? Slalom skozi te teme nas pripelje do poskusa iskanja novega jezika, ki je političen, gledališki in poetičen – novega jezika žensk, dela in levice za prihodnje dni.«
Avtorici in izvajalki sta Maja Pelević in Olga Dimitrijević, koreograf Igor Koruga, avtorja glasbe Anja Đorđević in Vladislav Rac, video Deana Petrović, kostumografinja Selena Orb, oblikovalec luči Nikola Zavišić, organizator Filip Perić, produkcija Bitef in Center za kulturno dekontaminacijo Beograd.
Predstava je na Bitefu prejela nagrado občinstva.
O avtoricah:
Maja Pelević je diplomirala iz dramaturgije na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in doktorirala na Oddelku za teorijo umetnosti in medijev na Univerzi za umetnost v Beogradu. Njene drame (Pomarančna lupina, Jaz ali nekdo drug, Bollywood, Beograd-Berlin, Morda smo mi Miki Miška…) so prevedene v številne svetovne jezike, igrane po Srbiji in Evropi ter objavljene v številnih antologijah. Od leta 2012 je režiserka in avtorica projektov (They Live, Consequences, No Hope, Freedom is the Most Expensive Capitalist Word, Lonely Planet) in uprizarja lastne predstave. Je dobitnica številnih pomembnih nagrad, med drugim Borislav Mihajlović Mihiz za dramsko ustvarjanje in Sterijeve nagrade za najboljše sodobno besedilo za drami Pomoranžina kora in Poslednje devojčice. Živi in dela v Beogradu in Bečićih. Želi si apokalipse.
Olga Dimitrijević, rojena 1984 v Beogradu. V svojem delu raziskuje teme družbenih bojev in krivic, ženskega prijateljstva in solidarnosti, queer zgodovine, meja politične domišljije in možnosti boljšega sveta. Avtorica številnih dram (Moja ti, Narodna drama, Delavci umirajo poje …) in avtorskih projektov (Rdeča ljubezen po romanu Aleksandre Kolontaj, Svoboda je najdražja kapitalistična beseda, Projekt Lepa Brena /z Vladimirjem Aleksićem/, Osamljen planet /s skupino avtorjev/, Radio Šabac, Drama o koncu sveta). Dramaturginja številnih predstav doma in v tujini ter dobitnica več nagrad za svoje delo. Udeleženka Mednarodnega gledališkega foruma 2019. Živi in dela med Beogradom in Reko. Pogosto sanja o revoluciji.
Jasna Jasna Žmak
Predstava je v srbščini z angleškimi podnapisi.
Po predstavi bo ob 22. uri pogovor in srečanje z avtoricama. Tema pogovora bo Enakost spolov v kulturi. Pogovor bo vodila Teja Reba. Poleg obeh avtoric bo sodelovala še hrvaška dramaturginja in publicistka Jasna Jasna Žmak. Doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Je avtorica več knjig, scenarijev ter kritičnih besedil in kratkih zgodb. Kot dramaturginja se ukvarja s filmom in performansih. Njena odmevna esejistična knjiga je One stvari – eseji o ženskoj seksualnosti, 2020.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec