V ljubljanski Galeriji Equrna pripravljajo novo razstavo. V sredo, 4. oktobra, ob 20. uri bodo odprli razstavo izvirnega stripa oziroma stripovskih risb z naslovom Winshluss: afne in roboti.
Winshluss, foto Wikipedija
Ob odprtju razstave se bo z Winshlussom o njegovem delu pogovarjal stripar Izar Lunaček.
Monsieur Feraille
Winshluss, razvpiti francoski stripar, se v Galeriji Equrna predstavlja z razstavo stripovskih originalov, ki zajema najpomembnejše mejnike avtorjevega opusa, kot so Monsieur Feraille, Pametna opica, Pinnochio, In God We Trust in Dans la forêt sombre et mystérieuse. Winshluss je izjemen stilist, ki obvlada raznolike tehnike – od pastela prek temper in akvarelov do suhih barvic in klasičnega tuša.
Zlasti v Pinocchiu vse te tehnike meša, medtem ko drugje prisega le na perorisbo, ki jo nato v nekaterih primerih pobarva kolorist. Druga posebnost Winshlussa je, da ima kot animator izjemen občutek za ritem in premike, tako da se nekatere sekvence res berejo kot kak zgodboris za animacijo. Vizualno ima najraje v podtalju trdno ukoreninjeno groteskno karikaturo, ki ponekod vleče na Roberta Crumba, a je povsem svojska.
Angel Gospodov je dal Winshlussu idejo…
Na razstavi bodo kot vsako leto svoj poklon velikemu gostu razstavili tudi domači risarji. Janez Grm, Ivan Mitrevski, Matej de Cecco, David Krančan, Lea Vučko, Karolina Umetnina in drugi so tokrat s skupnimi močmi zrisali strip, v katerem se po vzponu iz morja Tinte na deseto obletnico festivala razvijejo v pametne opice ter iz oblakov prikličejo svojega prvega boga, robotsko opico Winshlussa, ter ga vprežejo v svojo risarsko mašinerijo.
Francoski stripovski mojster stotih slogov in neme kritične osti!
Winshluss, s pravim imenom Vincent Paronnaud (1970), je razvpit francoski stripar in animator, ki je kariero začel globoko v podtalju ter se brez kakega posebnega kompromisa v izrazu povzpel v sam vrh francoskega stripovskega panteona. Skupaj z Marjane Satrapi je leta 2007 sorežiral filmsko priredbo enega najbolj vplivnih stripov vseh časov, Perzepolis, ki govori o avtoričinem odraščanju v Iranu. Celovečerni animirani film je tako pri gledalcih kot pri kritikih požel izjemen uspeh ter prejel številne nagrade, med drugimi cezarja za najboljši prvenec in posebno nagrado žirije v Cannesu.
V širši stripovski javnosti je Winshluss zaslovel s Pinnochiom (Les Requins Marteaux, 2008), ki mu je leta 2009 prinesel tudi nagrado za najboljši stripovski album na osrednjem francoskem festivalu stripa v Angoulêmu.
Ostržek
Strip, ki odtlej velja za njegov opus magnum, je cinična priredba klasike Carla Collodija, ki skozi preobrazbo slavne lutke v vojnega robota skoraj brez besed prerešeta celo četo družbenih pojavov, od kapitalizma in totalitarne države do verskega fanatizma, vse s humorjem in zrisano v taki plejadi raznorodnih slogov, da se jih ne bi sramoval niti Tomaž Lavrič. Leta 2018 je pri Stripburgerju izšla tudi njegova nema stripovska mojstrovina Pametna opica o prazgodovinskem vzponu primatske inteligence.
Pinnochio
Winshluss se bo na Tinti (ljubljanskem festivalu stripa) predstavil z razstavo originalov v galeriji Equrna, odprtje razstave pa bo pospremil tudi pogovor z avtorjem. V Slovenski kinoteki bo njegovemu obisku na čast na ogled celovečerni animirani film Perzepolis. Svoj ustvarjalni proces bo Winshluss predstavil na sobotnem masterclassu v Kinu Šiška, kjer bo tudi podpisoval svoje stripe na sejmu.
Marijan Zlobec