V Avstriji se je končal Dunajski teden oblikovanja, mednarodna manifestacija, ki daje poudarek na aktualnih dosežkih različnih oblik t. i. industrijskega oblikovanja uporabnih izdelkov, kot jih v tisočih in tisočih primerkih spoznavamo v družbenem, socialnem, javnem, družabnem, družinskem in še kakšnem življenju ter okolju. Kot rezultat večletnega sodelovanja z znamenito dunajsko oblikovalsko družino Lobmeyr, ki ima v tem času posebno, jubilejno razstavo – ob 200. obletnici ustvarjanja – v MAK, je za dunajski sejem pripravila posebne tri avtorske unikatne svetilke slovenska multimedijska umetnica Eva Petrič. Ob tej priložnosti sem jo povabil k predstavitvi svojega sodelovanja z znano družino in k razlagi svojih del, ki so bila en teden na ogled na omenjenem sejmu.
Unikatne svetilke Eve Petrič na Dunaju, foto osebni arhiv umetnice in Branko Orasche
“Zakaj sem se lotila projekta z Lobmeyr, zakaj me privlačijo lanterne – prva oblika svetilk, s katero smo si ljudje začeli osvetljevati pot, in zakaj sem uporabila čipke oz. sence ?
S serijo TELEshadowPORTATION sem želela ponovno uvesti in rekonstruirati tisto, za kar vemo, da so bili prvi svetlobni viri, LUČI (moje najljubše med številnimi posebnimi in edinstvenimi Lobmeyrjevimi dizajni, kot jih lahko občudujemo na razstavi v MAK), moje intervencije na njihovih lučeh pa segajo od najstarejših Lobmeyrjevih modelov svetilk do današnjih najmodernejših dizajnov. Pri nadgradnji Lobmeyrjevih svetilk me je vodila želja, da svetilke poleg luči ustvarjajo tudi privid igre senc, vrtiljak čustev, ki nas obdajajo in nas ščitijo v temi, ki sega iz davnine v sedanjost in naprej v prihodnost.
S staro družinsko firmo Lobmeyr sem se začela pogovarjati o sodelovanju že pred leti – zdaj, ob želji obeležiti njihovo 200-letnico pa smo našli skupen interes: nadgradnjo njihovih zgodovinskih – in tudi sodobnih lantern, lučk, svetilk, s katerimi si je človek že v davni zgodovini svetil pot.
Eva Petrič in direktor VDW – Vienna Design Week Gabriel Roland
Do njih sem pristopila, ker me steklo fascinira, ne le zaradi različnih večdimenzionalnih odsevov, ki jih ustvarja, ampak tudi zaradi tega, kar razkriva našo notranjosti, skrito pod površjem kože in kosti. Kaj in kako vidimo posamezne refleksije, odraža, kako se počutimo globoko v sebi. Steklo je torej nekakšno tretje oko, posrednik, portal do našega čustvenega jaza.
Eva Petrič in Johannes Rath, predstavnik Lobmeyr, ter gostji razstave
Poleg tega sem radovedna oseba, zasvojena z odkrivanjem zgodb(e), ki jih predmeti hranijo v sebi. Kreacije Lobmeyr ne vidim le kot izjemno lepe in edinstvene umetniške kreacije in zgledne rešitve za vsakodnevne potrebe po funkcionalnosti, temveč tudi kot kapsule človeškega znanja in človeške dediščine, reciklirane v različnih dizajnih Lobmeyr. Zame je Lobmeyr prav tako častitljiv, saj vidim vsak kos stvaritve Lobmeyr kot poklon vsakemu delu, ki je bilo ustvarjeno v ogromnem repertoarju Lobmeyrja, ki se ponaša z neprekinjeno linijo družinske zgodovine in prenašanja obrtniške tradicije. To se mi zdi časti vredno!
Eva Petrič in baron Richard Drasche
Lobmeyr je znan po svojih lestencih, po ustvarjanju luči, svetobe. K njim sem pristopila z nasprotjem setlobe, s sencami, ki jih nekateri označujejo kot “luknje v svetlobi”.
Odkar pomnim, me navdušujejo sence… Kjer je svetloba, so tudi sence ali drugače povedano, luknje v svetlobi. Nenehno me očarajo ne le različne oblike, ki sence preoblikujejo in izrezujejo svet okoli sebe ter ustvarjajo posebne realnosti, ampak še bolj sem navdušena nad njihovo sposobnostjo, da katalizirajo čustva v nas in nas na ta način obdarijo z E@motion, energijo čustev. Zato se mi je zdelo tako pomembno, da sem dobila to priložnost, da dodam svojo noto najstarejšemu svetlobnemu viru, ki ga je izdelal človek, lučki (lanterni), in da mi je bila zaupana naloga, da jo posodobim in prestavim v naš sodobni Zeitgeist, a hkrati s pričakovanjem, da ne bom zavrnila nobenega predhodno definiranega likovnega in funkcionalnega vidika lanterne. Nekaj je gotovo, kjer je svetloba, je tudi njen dvojnik; senca.
Eva Petrič in Johannes Rath iz družbe Lobmeyr
Še vedno ostajam fascinirana nad zmožnostjo luči, čeprav je izraz senc, da delujejo kot teleporti, teleportirajo čustva, ki jih sence, ustvarjene s čipko, ob blokiranju žarkov svetlobe, v trenutku katalizirajo v nas. Z vključitvijo senc in svetlobe v moje sodelovanje TELEshadowPORTATION z Lobmeyrjem sem želela podpreti idejo, da 1+1 ni 2, ampak da je 1+1 =3. Serija lantern TELEshadowPORTATION ne ustvarja le senc in svetlobe, ampak tudi katalizira čustva.
Kot način ustvariti primerne sence sem uporabila fotografije senc, prenesene v vzorec idrijske čipke.
Čipka zame izraža fenomen spleta, mreženja, ki prežema vse življenje, od mikro do makro nivoja, od fizičnega, telesnega, biološkega do družbenega nivoja in vse do filozofskega in abstraktnega. Zame simbolizira tkivo prostora in časa, ki vlada vesolju in vsemu, kar sestavlja to, kar imenujemo življenje, in prikazuje, kako smo bolj povezani tako znotraj kot med nami, kot se morda zavedamo na prvi pogled. Če se ena nit v vzorcu strga, vse niti zavibrirajo in vzorec se ponovno prilagodi.
Poleg tega me navdihuje njena lastnost, da je hkrati krhka in trpežna, in čeprav čipke zbiram že več kot desetletje, sem še vedno navdušena nad spretnostjo in časom, ki sta bila vložena v njihovo ustvarjanje, za kar je potrebna človeška natančnost in ročna spretnost na najvišji ravni.
Eva Petrič razlaga svoje luči
Moja naloga je, da to ohranim pri življenju ali, kar je še pomembneje, recikliram to izvrstno in na toliko načinov podano čudovito človeško dediščino. Čipka, ki je tudi stara in do potankosti uglašena veščina, se mi je zdela primerna, da jo postavim ob bok spoštovani Lobmeyrjevi dediščini.”
Unikatna svetilka Eve Petrič z vgravirano čipko
Marijan Zlobec