Živela bom je prvenec mlade Nizozemke turškega rodu, ki prihaja prihodnji teden v Ljubljano kot gostja Mladinske knjige ob predstavitvi slovenskega prevoda njenega romana. Knjigo je prevedla Stana Anželj. Srečanje s kar že mednarodno slavno pisateljico, o kateri je pisal The New York Times, bo v petek, 29. septembra, ob 18. uri v Trubarjevi hiši poezije. Pogovor z njo bo vodila Nika Pušlar. Istega dne ob 19.30 bo sogovornica v pogovoru s pisateljico Selmo Skenderović.
Naslovnica izvirnika
Le – ta opisuje dilemo dekleta, ki se je uprlo muslimanski vzgoji, kar je v družini povzročilo nepopravljiv razkol. Roman je dvignil veliko prahu, tudi strogih obsodb, avtorica pa je zanj prejela številne nagrade. V Sloveniji je med ocenami na spletu že prejela čisto petico, kar je redkost.
Lale Gül je odrasla v nizozemsko-islamski skupnosti sredi Amsterdama. V romanu je opisala svojo zgodbo; dilemo dekleta, ujetega med dve različni kulturi in dva nasprotujoča si vrednostna sistema. Knjiga je na Nizozemskem dvignila veliko prahu ter doživela mešane odzive: nizozemska islamska skupnost je avtorico odkrito obsodila, knjiga pa je postala uspešnica in Lale Gül je zanjo prejela nagrado NS Publieksprijs za najboljši roman po mnenju bralcev.
Lale Gül, foto De Morgen
Glavna junakinja je mlada Büsra, ki vse težje lovi ravnovesje med življenjem svoje družine in tistim, ki ga živijo njene vrstnice, prijateljice in sošolke. Vse bolj odtujena od pravil, po katerih se ravnajo njeni domači, se Büsra odmika od ritualov svoje skupnosti, odklanja institucijo dogovorjene poroke in si nasploh želi več od življenja poročene matere – to pa v družini povzroči nepopravljiv razkol. Pogumen roman o tabujih islamske vere in o težavah kulturne asimilacije.
Lale Gül, foto Wikipedija
Lale Gül (r.1997) je nizozemska pisateljica turških korenin. Rodila se je leta 1997 v Amsterdamu in odraščala v muslimanski družini. Obiskovala je nizozemsko osnovno in srednjo šolo, obenem pa do sedemnajstega leta ob vikendih hodila v koransko šolo islamske organizacije Milli Görüş; po srednji šoli je izbrala študij nizozemskega jezika in književnosti v Amsterdamu. Je redna kolumnistka nizozemskega časopisa Het Parool, vodi pa tudi podkast o aktualnih družbenopolitičnih dogodkih, znanosti in religiji. Nizozemska revija Elsevier Weekblad jo je leta 2021 razglasila za Nizozemko leta. Leto zatem je prejela nagrado Pima Fortuyna, ki jo na Nizozemskem vsako leto podelijo za politične dosežke na področju svobode govora, boj proti tabujem in pomembno družbenopolitično vlogo. Roman Živela bom (Ik ga leven ali v angleščini I’m going to live) je izšel leta 2021.
Lale Gül, foto Flevopost
Njeni biografi še ugotavljajo, da so ji po objavi romana grozili ljudje iz nizozemnsko – islamske skupnosti in tudi v lastni družini knjiga ni bila dobro sprejeta. Čeprav je sprva nakazala, da bo ostala in živela pri svojih starših, se je kmalu zatem odločila, da to ni več možno.
V njeni biografiji še zasledimo, da trenutno piše svojo drugo knjigo.
Naslovnica slovenskega prevoda
V nekem intervjuju je med drugim spregovorila o tem, kaj je zanjo svoboda.
“Kaj je v resnici svoboda? Ko govorimo o nesvobodi, hitro pomislimo na situacijo, v kateri si na primer v zaporu. A nesvobodo lahko najdemo tudi v majhnih stvareh. Pomislite na primer na večerjo, ki je na vašem dnevnem redu, a pravzaprav tja ne želite iti. Greš, ker se bojiš reakcije, če odpoveš. V svojem govoru vam Lale poda vpogled v odločitve, ki prispevajo k vaši lastni sreči. Tudi če te izbire pomenijo, da se morate soočiti z nerazumevanjem ali nasprotovanjem svojega neposrednega okolja. Kajti kaj je sploh pomembno, če obstajajo ljudje, ki jim niste všeč, vaše izbire ali ideje?”
Lale Gül, foto De Morgen
Stana Anželj (1984) je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študirala prevajalstvo, smer nemščina – francoščina. Literaturo prevaja od leta 2007, od leta 2012 tudi iz nizozemskega in flamskega jezika. Je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Za nizozemske prevajalske projekte so ji podelili štipendije za bivanje v prevajalskih hišah v Amsterdamu in Antwerpnu. Za prevod nemškega romana Mesto sanjajočih knjig (Walter Moers) je leta 2011 prejela priznanje za mladega prevajalca, njen prevod romana Vreščji mojster istega avtorja se je leta 2014 uvrstil na IBBY častno listo. Leta 2017 je za prevod flamskega dela Vsi si želimo nebes (Els Beerten) prejela priznanje zlata hruška, ki jo podeljuje Pionirska – Center za mladinsko književnost in bibliotekarstvo.
Stana Anželj, foto FB/Video
Marijan Zlobec