Slovenska znanost je spoznala, da mnogi veliki javni protesti v minulih letih – od 2017 – niso prinesli pričakovanih in zaželjenih rezultatov, to je dvig deleža državnega družbenega proizvoda – BDP – za znanost. Po več množičnih in burnih protestih predstavnikov Univerze, fakultet, inštitutov, akademij in ZRC SAZU, se je zdelo, kot da je oblast spoznala, da brez znanosti ni državnega razvoja. Shod za znanost bo jutri, v četrtek, 21. septembra, ob 13. uri na Novem trgu v Ljubljani.
Začetek Shodov za znanost leta 2017, vse fotografije Marijan Zlobec
O tem je bilo veliko primerjalnih analiz in javnih predavanj, na primer o položaju znanosti in znanstvenikov v Izraelu. Takrat je bilo v Atriju ZRC zelo nazorno pokazano, da ima Izrael 8000 znanstvenikov na milijon prebivalcev, Slovenija pa zgolj 3000. To pomeni, da ima Izrael 64.000 znanstvenikov, Slovenija pa le 6000.
Kakšna je razlika, ni treba pojasnjevati. Slovenija bi morala število raziskovalcev in znanstvenikov najmanj podvojiti, tako kot dvigniti delež družbenega proizvoda v letnem proračunu za znanost. Ob začetku shodov za znanost je bil ta odstotek pravzaprav le polovičen, torej 0,5 %BDP. Zahteva je bila 1 %.
Ob sedanjih poplavah ter naravnih katastrofah in večmilijardni škodi, se nihče noče vprašati, koliko je bila oziroma ni bila upoštevana znanost pri vseh odločitvah in delih v preteklosti, in to na vseh ravneh javnega odnosa do okolja, pokrajin, krajev, realnih okoliščin za vse, kar se je s tako brutalnostjo zgodilo.
Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, prepričuje policaje, naj dajo mir
Ignoranca države je očitna na vseh ravneh, uspehi pri obnovi škode ponekod, pa samo trikrat podčrtujejo, kako je bilo vse delovanje, od države do pokrajin, mest, vasi, okolja zunaj naselij… škandalozno slabo. Imeli smo mnogo poplav, a brežin niso uredili v več kot 30 letih. Niti v Ljubljani, kjer je voda z Barja prišla do sredine Tržaške ceste.
Nima smisla, da pogrevam ogromne proteste o kanalizaciji, ki bo potekala nad ljubljanskim bazenom oziroma podtalnico, od koder MOL dobiva pitno vodo za pol milijona ljudi.
Na desetine divjih odlagališč smeti neznanega izvora (?), odlagališča strupenih snovi (Vrhnika), odlaganja v vode in njihovo zastrupljanje s posledico smrti za vse prebivalce voda…
Znanosti ali stroke nihče ni upošteval, tako kot jih ne na sto drugih ravneh in zadevah (npr. Magna, kjer so bile povožene čisto vse strokovne ugotovitve).
Znanost bo spet pokazala svojo samozavest, še posebej, ker se nova oblast ni pokazala kot kaj boljša od poprejšnje.
Kaj konkretno bodo spregovorili slovenski znanstveniki, bomo še videli.
Čim več, čim bolj konkretno, brezpogojno, odločno in z zahtevami. Ministri morajo biti piramidalni vrh stroke in strokovnosti, ne pa hlapci nekih vladnih koalicij, kjer je treba “narediti vse”, da se ohrani oblast.
Žal noben juriš slovenskih znanstvenikov ne bo niti približno tako glasen, kot so nekatera druga javna zborovanja v zadnjem času. (In jih nihče ne upošteva).
V preglednici Ukrepov NRP 2023 – 2026 po nosilnih politikah najdem v razpredelnici znanost in informacijska družba (za leto 2023) 20 ukrepov v vrednosti 33,1 milijona EUR. To pa je drugi najnižji znesek, za Viri energije in energetska učinkovitost, ki ima v načrtu za leto 2023 le 9,4 milijona evrov.
Obstaja še ena tabela, po kateri je prvi znesek za znanost večji, to je za 210 projektov 456,2 milijona EUR. Pravzaprav se zdi, kot da so resorje združili, saj v razlagi lahko preberem: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s 488,7 mio EUR (14,8 %). Bomo videli, če bodo znanstveniki jutri znali natančno izračunati, koliko sredstev bodo konkretno dobili iz letošnjega proračuna.
Znanost je v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport omenjena na zadnjem mestu med porabniki, ki jih je skupaj petnajst. Znanost je v istem ministrstvu kot predšolska vzgoja: javni vrtci, zasebni vrtci, varstvo na domu…
Marijan Zlobec