Pri Mohorjevi Celovec – Hermagoras Verlag je izšla nova knjiga o pesnici, pisateljici in prevajalki Lili Novy z naslovom Lili Novy, Durch die Zeit/Skozi čas. Prevode so oskrbeli Davorin Flis, Seta Oblak in Adrian Kert.
Lili Novy, foto 2000 let Emone/Arhiv NUK
Izdaja je v nemščini in slovenščini in prispeva k poznavanju Slovenke oz. Staroavstrijke (rojena je v Gradcu) tudi v avstrijskem in nemškem prostoru. Nastala je v sklopu projekta avtorice in izdajateljice Tatjane Gregoritsch ter glasbenika in multimedijskega izvajalca Lada Jakše.
Najbolj znana slika Lili Novy
Knjiga spremlja skozi malo znano življenje pesnice in prevajalke Lili Novy plem. Wallersberg, roj. Haumeder (1885–1958). Staroavstrijka, ki je izvirala iz graške in slovenske družine, je doraščala v Ljubljani in postala kot pisateljica priznana v slovenski humanistični eliti. Znana je postala s prevodi poezij dr. Franceta Prešerna. V nemškem prostoru je kot pisateljica ostala bolj ko ne nepoznana. Knjiga osvetljuje žensko, ki je od preloma stoletja do petdesetih let 20. stoletja soustvarjala slovensko literarno življenje in nanj vplivala.
Za življenja je izdala le eno posniško zbirko Tema vrata, ki je leta 1941 izšla pri Akademski založbi, opremljena pa je bila z lesorezom Božidarja Jakca. Pri urejanju zbirke je Lili Novy pomagal Josip Vidmar, ki ji je od začetka pesnjenja v slovenščini pomagal s konstruktivno kritiko, poleg tega pa je imel izkušnje z urednikovanjem. Polovica pesmi, ki so izšle v zbirki, ni bila prej nikjer objavljena, polovica pa jih je luč sveta ugledala že v reviji Sodobnost. Josip Vidmar je pesmi v zbirki razdelil na štiri dele kot zaznamujejo različna obdobja njenega življenja.
Knjiga ponuja bogat vir oseb s povezavo do Lili Novy in obširen seznam literature. Esej za knjigo je prispeval tudi pisatelj Janko Ferk.
Iz Predgovora
“Na novo odkrivanje raznolike habsburške dediščine v deželah, ki danes obkrožajo Avstrijo!
Staroavstrijka, avtorica in prevajalka Lili Novy, Elisabeth von Wallersberg, rojena Haumeder, iz Gradca/Graz je izhajala iz graške in slovenske družine (Ahačič), odraščala je v središču Ljubljane in bila kot pisateljica hitro prepoznana in cenjena v intelektualni eliti
Ljubljane.
Fotografski portret mladostne Lili Novy
Zaslovela je s prevodi slovenskega narodnega pesnika Franceta Prešerna. V nemško govorečih državah je kot samostojna avtorica večinoma neznana.
Knjiga osvetljuje žensko, ki velja za eno najpomembnejših pesnic na Slovenskem, ki je prispevala h kulturnemu življenju in vplivala nanj od preloma 19. v 20. stoletje do druge svetovne vojne.
Lado Jakša, foto Predmestje
Mojemu multimedijskemu projektu kot delu v nastajanju z literarnim besedilom, spletno stranjo, povezovanjem umetnikov in znanstvenikov na Lili Novy, ki ga je prijazno podprla dežela Koroška, so sledili uspešni nastopi z umetnikom in fotografom Ladom Jakšo iz Ljubljane na Koroškem, Dunaju in v Ljubljani.
Ta knjiga v nemškem in slovenskem jeziku ni le projektna dokumentacija. Prav tako ne zahteva zase, da je literarno-znanstvena strokovna knjiga, ampak je umetniško približevanje literarni umetnici Lili Novy.
Spomenik na hiši na Starem trgu v Ljubljani, foto splet
Prvič so tu objavljeni nemški prevodi Ivane Kampuš Novyjine lirike, ki je tudi predmet multimedijske predstave.
Janko Ferk pa v strokovnem prispevku obravnava Lili Novy kot avtorico.
Naj ta publikacija spodbudi k nadaljnjemu obravnavanju Lili Novy in drugih umetniških osebnosti iz nam bližnjega prostora nekdanje habsburške monarhije.”
Tatjana Gregoritsch, pomladi 2023
Schweigerjeva hiša na Starem trgu v Ljubljani, foto de.wikipedia.org
Knjiga je sestavljena tako, da si izmenoma sledijo poglavja v nemščini in slovenščini.
Življenje in delo Lili Novy
Tatjana Gregoritsch: Lili Novy – literarno približevanje
Kar je nastalo iz sprehoda po mestu – potek projekta
Poezija Lili Novy z nemškim prevodom Ivane Kampuš
Janko Ferk: Pesnica Lili Novy je bila dvojezična
Slike h kompoziciji in multiviziji Lada Jakše
Pogovor z izdajateljico Tatjano Gregoritsch
Projektna partnerja: Tatjana Gregoritsch in Lado Jakša
V kakšnem okolju je živela Lili Novy – kazalo oseb in stvarno kazalo (izbor)
Seznam del Lili Novy (izbor)
Gradivo
Viri in dodatna literatura (izbor)
Slikovno gradivo
Tatjana Gregoritsch, foto Avstrijski forum
Tatjana Gregoritsch, rojena leta 1962 na Dunaju, je mladost preživela v središču Dunaja in v Podjuni. Po izobrazbi je akademsko preverjena oglaševalka. Poklicno je bivala na Finskem, v Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Zahodni Afriki. Kasneje je ustanovila agencijo za komuniciranje v podjetništvu ter informiranje in telekomunikacijo. Od leta 2006 je spet na Koroškem. Piše kolumne za časopis „Rosentaler Kurier“, je prejemnica literarnih nagrad, sodeluje s prispevki v antologijah. Je avtorica stvarnih knjig: “Wörtherseewanderungen”, 2013, “Rosentalwanderungen” (2015), “Südkärntenwanderungen” (2017). Je članica koroškega PEN kluba, Koroške zveze pisateljev ter Interesne skupnosti koroških avtoric in avtorjev. Živi v Rožu in na Dunaju.
Tatjano Gregoritsch (Gregorič), foto Celovška dežela
Tatjano Gregoritsch (Gregorič) predstavljajo kot avtorico, medijsko znanstvenico, svobodno novinarko, vizualno umetnico koroških in dunajskih korenin, mag.phil, kvalificirano reklamno referentko.
Ponatis Temnih vrat iz leta 1941 (1998)
Temna vrata
Temna so v našo hišo vrata,
v temno držé, visoko vežó.
Vanjo se sonca svetloba zlata
nìkdar ni vlila in vlila ne bo.
Mesec, plahi opazovalec,
vanjo ne zre, ko pročelje srebri.
Mrak le, lahni, skrivnostni plesalec,
plava nad kroglastim tlakom v nji.
A nad portalom zunaj nosi,
sklonjen v rameh, kameniti mož,
kakor da sámo lepoto trosi,
nežni balkon iz železnih rož.
Svoje desnice kazalec na ustna
dalj kot poldrugo stoletje tišči.
Tukaj vprašanja niso dopustna,
mnogo usod je, o mnogem molči. –
Mi pa v sobanah, starinsko prepolnih,
polni samí teh zgoščenih usod,
v srcih očaranih, strastnih in bolnih
venomer čujemo klice: Odtod -!
Vsi hrepenimo v objeme daljave,
veter nas vabi kot tujec bogat,
vendar ne najdemo ceste si prave,
če se odpravimo srečo iskat.
Kakor da plavajo sence za nami
izza stebróv naše stare vežé,
kakor da nekaj iz spanja nas drami,
v snu nam ovija pokojne roké,
kakor da gledamo vedno pred sabo
zvona ob vratih viseči ročaj,
vodi nas, kakor v prelepo pozabo,
mesto naprej, hrepenenje nazaj.
Drugim prepevajo v luči zvonovi,
v mraku obokov nam kliče naš zvon,
novi na vzhodu jim vstajajo dnovi,
tiho ginevajo naši v zaton. –
Kaj si ustvaril, mojster baročni,
ki ti imena, usode ne vem?
Tvoji tresljaji so mojim sozvočni,
dasi med nemimi davno si nem.
Temni tvoj, tajni, čarobni osnutek
strnil življenje v enoten je lik,
bežni, trenotni si išče občutek
z mirno končano podobo svoj stik.
Temna pod možem molčečim so vrata,
rože balkona pa boža sijaj,
zarja večerna in jutranja zlata
onstranski vlivata čéznje smehljaj. –
Marijan Zlobec