Pogovor o igralki Miri Furlan in njeni avtobiografiji Imej me rajši od vsega na svetu


V Slovenski kinoteki  bo v torek, 19. septembra, ob 20. uri projekcija filma Ljubezni Branke Kolak in pogovor o Miri Furlan, legendarni filmski in gledališki igralki, katere avtobiografija Imej me rajši od vsega na svetu, je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi.

Pogovor bo vodila novinarka Vesna Milek, njena sogovornika bosta režiser Damjan Kozole in Mirin hrvaški založnik, Seid Serdarević, direktor založbe Fraktura, brez katerega knjige Imej me rajši od vsega na svetu bržkone ne bi bilo.

O avtorici: Mira Furlan (1955-2021), v Zagrebu rojena igralka hrvaških, judovskih in slovenskih korenin, prejemnica zlate palme za najboljšo žensko vlogo v filmu Oče na službenem potovanju. Leta 1991 je z možem, srbskim režiserjem Goranom Gajićem, emigrirala v Ameriko. Tam je začela pisati svojo avtobiografijo kot pismo sinu Marku, da bi razumel, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom, in da bi spoznal domovino svojih prednikov.

Mira si je že kot triletna punčka želela samo eno stvar. Da bi jo imeli najrajši na svetu. Doma so jo imeli neskončno radi babica, mama in očka. Nudili so ji vse, da je lahko preživljala brezskrbno otroštvo in mladost. Omogočili so ji najboljšo izobrazbo, učenje tujih jezikov, na potovanjih je odkrivala svet za železno zaveso. Kot mlada intelektualka je bila polna želje po ljubezni, notranjega nemira in upora. Odkrito nam spregovori o vseh svojih negotovostih, depresiji, strahovih in upih.

Mira Furlan, rojena leta 1955 v Zagrebu, je odraščala v družini, katere člani so bili različnega porekla – slovenskega, italijanskega, hrvaškega, srbskega in judovskega, zaradi česar se je do konca življenja počutila kot državljanka sveta. Ampak leta 1991 se je bilo potrebno postaviti na »pravo« stran. Tik pred vojno v nekdanji Jugoslaviji je igrala tako v zagrebškem kot beograjskem gledališču. V Beogradu je živel tudi njen bodoči mož, njena velika ljubezen – režiser Goran Gajić. Do včeraj priljubljena zagrebška igralka je zaradi osebnih odločitev in neopredeljenosti naenkrat postala tarča medijskega linča. V časopisih so izhajali članki z naslovi Tragična usoda velike hrvaške igralke in Težko življenje lahke ženske. Brez pojasnila so jo odpustili iz hrvaškega narodnega gledališča in ji zaplenili zagrebško stanovanje. Skorajda vsi prijatelji so ji obrnili hrbet.

Konec leta 1991 je skupaj z možem imigrirala v ZDA. Nekdanja igralka, doma ovenčana s pomembnimi nagradami, je v obljubljeni deželi delala kot natakarica, njem mož pa kot selitveni delavec. Sčasoma ji je tudi v Ameriki uspelo stopiti na odrske deske in pred filmsko kamero ter si ustvariti novo kariero. Leta 1998 se je zakoncema rodil sin Marko Lav Gajić. Odločila se je, da mu (v angleščini) zapiše, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom, da bi razumel domovino svojih prednikov. Devet let kasneje se je prvič vrnila »domov«. Nekateri ljudje jo še vedno sovražijo, drugi jo (malce na skrivaj) ljubijo. Avtobiografija Mire Furlan predstavlja neke vrste kroniko in kritiko časa, ki se ne sme ponoviti in ne pozabiti. Mira Furlan je mnogo prezgodaj umrla januarja 2021 za posledicami virusa Zahodnega Nila. Njena knjiga je izšla posthumno.

O knjigiImej me rajši od vsega na svetu je izpoved igralke Mire Furlan (1955–2021), ene največjih filmskih in gledaliških igralk nekdanjega jugoslovanskega prostora, ki je ob izidu pretresla javnost in sprožila veliko polemik ter izzvala kar nekaj sicer zapoznelih opravičil. Pisati jo je začela, ko je morala sinu v šestem razredu pomagati pri domači nalogi z naslovom Zapuščina mojih prednikov in se je spraševala, kako naj mu predstavi družinsko zgodovino, ne da bi ga prestrašila. Igralkin judovski ded je namreč umrl v koncentracijskem taborišču Jasenovac, mama in oče sta bila zaprta na Golem otroku. Mira Furlan odkrito pripoveduje tudi o karieri, v kateri je spoznala vse obraze slave.

Največja preizkušnja zanjo je bil čas vojne na Hrvaškem v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je, ker ni hotela prekiniti sodelovanja z beograjskim gledališčem, postala tarča medijske gonje. Ko je emigrirala v ZDA, je sprva delala kot natakarica, njen mož pa kot selitveni delavec. Med tem je »doma« še kar potekal medijski linč, izhajali so članki z naslovi kot Tragična usoda velike hrvaške igralke in Težko življenje lahke ženske. Po številnih poskusih sta se oba z možem vrnila k svojemu poklicu.

Njuna priredba Sofoklejeve Antigone v majhnem gledališču v Los Angelesu je prejela nekaj nagrad, mož Goran jo je prejel za režijo, Furlanova za izvedbo Antigone. Po vlogah v serijah Babilon 5 in Skrivnostni otok je ponovno postala mednarodno prepoznavna igralka. Po desetih letih se je vrnila na hrvaške odre. Nastopila je v naslovni vlogi Evripidove Medeje v Gledališču Ulysess Radeta Šerbedžije, pozneje je sodelovala tudi z znanimi in v tujini nagrajenimi filmskimi režiserji, kot so Danis Tanović, Goran  Marković in drugi.

Odlomek iz knjige

“Sem srečna? Ali sem naredila vse, kar sem hotela? Kar sem si želela? O čemer sem nekoč sanjala kot deklica v Zagrebu, v SFRJ? Hotela sem potovati po svetu; in sem. Hotela sem se učiti tujih jezikov; in sem se. Hotela sem igrati: in sem. Hotela sem pisati knjige; to počnem. Hotela sem ljubiti moškega in da ta moški ljubi mene; to počneva. Poleg vsega tega imam še čudovitega sina. Bonus! Nepričakovano darilo! Morala bi biti hvaležna. In sem.”

V vlogi Danielle Rousseau v nadaljevanki Skrivnostni otok 

Ljubezni Blanke Kolak (1987) je slovenski dramski film v režiji Borisa Jurjaševiča po scenariju Diane Martinec. Film je bil nagrajen na Puljskem filmskem festivalu za kostumografijo (Milena Kumar) in glasbo (Janez Gregorc).

Plakat

Igralci: Andrej Arnol, Tone Bertoncelj, Peter Bostjančič, Zvonko Čoh, Nino De Gleria, Bogdan Diklič, Ratko Divjak, Štefan Florijan, Mira Furlan, Lojze Gerden, Maja Gerden, Teja Glažar, Zvone Hribar, Katarina Klemenc, Boris Kralj, Vlado Kreslin, Milko Lazar, Danko Ljustina, Zvezdana Mlakar, Mija Možina, Desa Muck, Vlada Novak, Volodja Peer, Radko Polič, Majda Potokar, Janez Učakar, Pero Ugrin…

Vsebina filma

V divjih časih po drugi svetovni vojni se Blanka poroči s političnim veljakom Pavletom, ki kmalu zatem kot politični zapornik pristane na Golem otoku. Blanka se navduši za fotografijo, osamosvoji ter z Lacom odpre fotografski studio. A kmalu spozna, da je njen fotografski partner prevarant. Pavle se nato vrne iz zapora.

Marijan Zlobec

 

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

%d bloggers like this: