Ljubljano je obiskal slavni sodobni francoski pisatelj Hervé Le Tellier, dobitnik Goncourtove nagrade za svoj roman Anomalija, ki je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu, prejel pa je tudi slovensko Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine v slovenščino 2023. Na srečanju v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma se je z gostom iz Francije pogovarjal dr. Primož Vitez.
Naslovnica Anomalije v prevodu Janine Kos
Hervé Le Tellier je avtor okoli trideset samostojnih del in soavtor več sto skupinskih del literarne skupine Oulipo, katere predsednik je in v kateri matematiki, jezikoslovci in pisatelji raziskujejo izrazne možnosti literature. Med uglednimi literati, ki so vodili skupino, sta bila denimo Raymond Queneau in Georges Perec.
Sodobni francoski pisatelj, esejist in novinar Hervé le Tellier se je doma in v tujini proslavil z več romani in zbirkami kratkih zgodb, največji literarni uspeh pa brez vsakršnega dvoma požel z zadnjim romanom, Anomalijo. Pripoved o nenavadnih dogodkih, povezanih z letalom, ki odleti iz Francije v New York, je tudi svojevrstna anomalija v literarnem svetu.
Pozdravni nagovor glavne urednice Mladinske knjige Alenke Kepic Mohar, vse fotografije Marijan Zlobec
Zgodba, v kateri spremljamo enajst osrednjih likov, je s kompleksno zgradbo, jezikovnim igračkanjem in razmislekom o verodostojnosti trenutne realnosti, takoj po izidu leta 2020 preplavila Evropo in navdušila bralstvo.
Alenke Kepic Mohar
Prestižna Goncourtova nagrada za roman je bila tako rekoč samoumevna. Virtuozni hibrid klasičnega romana in oulipojevskega eksperimenta (skupine Oulipo – delavnice za potencialno književnost), v katerem se stapljajo žanrski elementi kriminalke, trilerja, znanstvene fantastike in filozofije, je plodovitemu francoskemu pisatelju prinesel najpomembnejšo francosko literarno priznanje, njegova prodaja pa je kmalu dosegla milijonsko naklado. Knjiga je namreč kmalu po razglasitvi zmage postala druga najbolj prodajana dobitnica Goncourtove nagrade v zgodovini (po Ljubimcu Marguerite Duras).
Pogovor
Njen status v sodobni francoski književnosti so potrdili tudi slovenski študentje francoščine, ki so v okviru projekta Goncourtova nagrada – slovenski izbor romanu podelili prvo mesto in Nodierovo nagrado.
Dr. Primož Vitez
Desetega marca 2021 s pariškega letališča vzleti letalo na poti v New York; na krovu je 243 potnikov. Med letom naletijo na močno turbulenco, a po mučnem premetavanju pilotu uspe varno pristati. Pa vendar …
Dr. Primož Vitez in Hervé le Tellier
Tri mesece pozneje pa se zgodi nekaj nepredstavljivega, anomalija v vesoljnem redu, nenaraven pojav, ki ga ne zna nihče pojasniti, in 243 potnikom se življenje za vedno spremeni – prav tako pa tudi vsem drugim; anomalija zamaje temelje njihovega obstoja, vere, njihovih najosnovnejših prepričanj o zakonitostih našega sveta.
Kako se ljudje spopademo s spoznanjem, da je vse, kar smo doslej jemali za samoumevno, vredno toliko kot nič? (Iz predstavitve knjige MK).
Kosovelova dvorana CD je bila polna
Za branje knjige si je treba vzeti čas in razmislek, saj je pripovedovanje z odra gostujočega pisatelja eno, samo branje in razlaga dela pa drugo. Knjiga je namreč zanimiva vse do konca, ko bralec pričakuje razplet in utemeljitev, zakaj se je vse to, o čemer pisatelj pripoveduje, zgodilo. A je ravno sam konec najslabši in neprepričljiv, s tem pa zamaje vso vsebinsko zgradbo romana.
Naslovnica izvirnika
Srečanje v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v glavnem s študenti francoščine je povezoval profesor dr. Primož Vitez in dopustil gostu, da je sam pripovedoval o romanu in različnih okoliščinah, ni pa bilo nobenega vprašanja, ki bi pisatelja postavilo v bolj kritično luč. Kaj konkretno pomeni dvojno in hkrati isto letalo z istimi potniki marca in junija istega leta v zraku in na zemlji, kaj pomeni dvojnost ljudi, so to človeški kloni ? Kloniranje v romanu ni omenjeno. Zakaj ene potnike pogrešajo, drugih pa ne, čeprav so dvojniki ? Kako pride do komunikacije, skupne lokacije in dialogov npr. Slimboy Marec in Slimboy Junij…? Kdo je 100 % človek in kdo ni ? Kaj vse pomeni raziskovanje primera s strani FBI, zakaj so vključene velesile, na koncu sam ameriški predsednik v poveljniški sobi v kleti Bele hiše…?
Jasno da ni nikogar, ki bi si upal reči, da je Anomalija najbolj stupidna knjiga leta. Je pa že prevedena v 47 jezikov, kar bi utegnilo pomeniti, da “realistična literatura”, ne glede od kje prihaja, na katerem kontinentu jo pišejo, ne vzbuja več takega zanimanja kot ta literarni hibrid, iz katerega pravzaprav razberemo nekakšno željo, da pa bi se kaj takega (dvojna oseba istočasno) v bodočnosti lahko zgodila. To seveda pomeni isti možgani v dveh fizično ločenih bitjih. (Slišal sem anekdoto, da kitajski predsednik že pridno raziskuje možnost osebnega kloniranja, tako da bi živel in vladal še dolgo po svoji prvotni smrti). Jasno pa je, da o tem razmišlja tudi naš pisatelj.
Hervé le Tellier, foto Založba Gallimard/Francesca Mantovani
Hervé le Tellier je na srečanju v CD povedal marsikaj, na primer že uvodoma, kaj mu pomenijo literarne nagrade in kako vplivajo na njega samega oziroma njkegovo življenje. Ob omenjanju nagrad je spomnil, da jih je v Franciji in drugod kakih tisoč. Goncourtova nagrada pomeni, da knjigo berejo in jo bodo brali še bolj po svetu. A je poudaril, da avtor ne piše knjig za nagrade. Je pa knjig kot kandidatk za vsakršne nagrade ogromno. Spomnil pa je, da v samem romanu Anomalija kritizira literarne nagrade in se hkrati ob tem ni zavedal, da bo kasneje prejel Goncourtovo nagrado. “Danes bi ta odstavek črtal,” je povedal.
Ko mu je dr. Vitez omenil slovensko nagrado za Anomalijo, pa je pisatelj spomnil, da se že petindvajset let podeljujejo tuje Goncourtove nagrade oziroma te nagrade v tujini, (ne le v Sloveniji, kjer nagrajevanje poteka od leta 2017).
Hervé le Tellier se je v Ljubljani razgovoril
Pisatelj je uporabil številne citate, med njimi nekega Victørja Miesela, ki nastopa v romanu kot pisatelj, ki naredi samomor, njegov pepel raztrosijo v Rokavskem porelivu, potem pa spet oživi. Uvodni njegov citat se glasi: Pravi pesimist ve, da je za pesimizem že prepozno. Pisatelj Hervé le Tellier je Miesela želel registrirati kot živega, se pravi konkretnega pisatelja pri Wikipediji, a mu to ni uspelo, kot je povedal.
Najbolj zanimiva so srečanja dvojnikov kot s samim sabo oziroma dveh različnih oseb, kot Lucie Marec v dialogu z Lucie Junij. Vse to raziskuje FBI-jev oddelek za psihološke operacije… Če je en dvojnik letel marca, drugi pa junija, pomeni to, da nekdo živi tri mesece dlje ali več ? Dvojnik je stara stvar; že Zeus se spremeni v Amfitriona, da bi spal z njegovo ženo Alkmeno. Pisatelj je omenil dvojnika pri Dostojevskem, pa Sliko Doriana Graya Oscarja Wilda.
Pisatelj je povedal, da je želel ustvariti nekakšen pastiž (pastiche) različnih bestsellerjev, z idejami iz filmov Stanleya Kubricka ali Stevena Spielberga, pa seveda konkretnih igralcev.
Precej provokativno je izzvenela pisateljeva trditev, da življenje kot tako nima smisla.
Roman se začenja z najbolj nepričakovanim stavkom: “Ubiti človeka, to res ni nič takega.”
V romanu Anomalija imamo v bistvu opravka s hidrami z dvema glavama. A v slovenski literaturi, esejistiki in realnem življenju poznamo tudi hidre s stotimi glavami.
Pisatelj Hervé le Tellier za nami zaostaja. Njegov literarni konstruktivizem nima nikakršne emocionalne vrednosti. Je pa telovadba uma.
Marijan Zlobec