Celjska Mohorjeva družba je v dvorani Rokopisne zbirke NUK predstavila najnovejšo knjigo dddr. Mire Delavec Touhami Dehteče spominčice ljubezni Pisemski portret Josipine Urbančič Turnograjske in Lovra Tomana. Hkrati so predstavili še slikanico iste avtorice Skrivnostna lepotica z gradu Turn z ilustracijami dijakinje Gimnazije v Želimljah Tereze Lombar, ki pa jo je izdalo Kulturno društvo Josipine Turnograjske.
Portret v NUK, vse fotografije Marijan Zlobec
Predstavitev v NUK simbolično povezuje knjigo z rokopisno zapuščino ter dvema oljnima portretoma obeh ljubezenskih protagonistov v sami manjši dvorani, namenjeni študiju iz rokopisov v zbirki, med njimi je ogromno gradiva o Josipini Turnograjski in Lovru Tomanu, ki pa še ni dokončno pregledano. Naslednja predstavitev bo v ponedeljek, 11. septembra, ob 11. uri v Knjigarni CMD na Nazorjevi v Ljubljani.
Helena Janežič iz NUK
Pisemski portret Josipine Urbančič Turnograjske in Lovra Tomana Pisemski roman Dehteče spominčice ljubezni odstira pogled v intimno pisemsko korespondenco med Josipino Urbančič Turnograjsko in Lovrom Tomanom. Pisma, ki sta si jih več kot tri leta redno izmenjevala, povezuje tankočutno zapisana zgodba družine Urbančič, ki jo mestoma bogatijo pripovedovalkina nežna razmišljanja o ljubezni in življenju.
Mira Delavec Touhami
V pisemskem romanu avtorica Mira Delavec Touhami z izseki iz njune korespondence nežno izpričuje to vez, ob tem pa nas vodi po meandrih obdobja slovenske literarne zgodovine, ki
je ključna za razvoj narodnega sentimenta in ljubezni do slovenskega jezika.
Mira Delavec Touhami kot Josipina Turnograjska
Rahločutno zapisana pisma, ki sta si jih Jospina in Lovro izmenjevala po pošti, tkejo pot zgodbi glavnih dveh junakov, ki je polna hrepenenja in iskrene mladostniške ljubezni. Kot drobne dehteče spominčice z vsakim novim pismom rasteta njuna naklonjenost in ljubezen. A to ni le zgodba o ljubezni prve slovenske pisateljice in prepoznavnega slovenskega pesnika, pravnika in politika; je tudi zgodba o zorenju slovenske narodne identitete in slovenska jezika, ki sta ga tako Josipina kot Lovro srčno ljubila in si na različne načine prizadevala za njegovo rabo v družbi.
Tereza Lombar
Preko zapisov povestic in pesmi začutimo globok sentiment pripadnosti narodu, ki že v svojem formiranju hrepeni po lastnem jeziku. Pričujoči roman je med drugim tudi pomemben dokument dobe, v kateri sta živela glavna junaka, in zarisuje podobe meščanstva in kulture osemnajstega ter devetnajstega stoletja, ki bi ju brez najbogatejše pisemske korespondence težko uvideli v tako raznolikih odtenkih. Ljubezen Josipine in Lovra, ki jo je prehitro zatrla neusmiljena usoda, tako v pričujočem romanu raste na cvetočem polju prvih popkov slovenstva. Knjiga je izšla v sodelovanju s Kulturnim društvom Josipine Turnograjske.
Predstavitev je vodila urednica Meta Lenart Perger, ki je avtorico knjige predstavila kot najbolj vneto raziskovalko bogate zapuščine slavne slovenske pisateljice in njenega moža. Tragična usoda je pomenila smrt komaj enaindvajsetletne Josipine, potem ko je rodila mrtvega otroka, še pred tem pa doživela splav, a znova zanosila.
Predstavitev slikanice
Ljubezenska pisma, ki jih je menda nad tisoč in so zelo dolga, tudi do tridest strani, so v knjigo, ki se vendarle bere kot roman, vključena na avtorski način, a ločena z drugo, modro barvo tiska, tako da bralec zlahka vidi, kaj je pisemski citat in kaj romaneskni, opisovalni, povezovalni tekst avtorice knjige.
Citrarka Pavlina Šifrar
Josipina Urbančič, psevdonim Turnograjska, poročena Toman, je bila slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica. Rodila se je 9. julija 1833 v Preddvoru na Gorenjskem, umrla pa 1. junija 1854 v Gradcu.
Rodila se je na gradu Turn pri Preddvoru Janezu Urbančiču in Josipini Terpinc. Imela je še dva mlajša brata Janka in Fidelisa. Ko je dopolnila osem let, ji je umrl oče. Za vzgojo otrok so skrbeli domači učitelji, med njimi tudi Lovro Pintar, ki je vplival na Josipinin odnos do slovenskega jezika in s tem tudi na njeno pisno ustvarjanje v slovenščini. Učila se je latinščino, italijanščino, grščino in nekatere slovanske jezikeje… Naučila se je tudi igranja na klavir in komponiranja. Kljub temu da ji je bila pot do uradne izobrazbe zaprta, je bila za žensko tistega časa nadpovprečno izobražena. Leta 1850 se je zaročila z Lovrom Tomanom, ki je bil v tistem času že priznan pesnik, govornik in politik. Pravo je študiral v Gradcu, zato sta zaročenca ostajala v stiku preko pisem. Njuna korespondenca obsega več kot tisoč pisem, ki so dolga tudi do 25 strani. Poleg čustvovanja dveh zaljubljencev upodabljajo tudi veliko podatkov o življenju sredi 19. stoletja. Leta 1853 sta se poročila in se zaradi Tomanove službe preselila v Gradec, kjer je Josipina za posledicami poroda in ošpic umrla že naslednje leto. Stara še ni bila 21 let. Pokopana je v Gradcu na pokopališču svetega Lenarta.
Dddr. Mira Delavec Touhami je že napisala biografski roman Šepet rdeče zofe
Josipina Turnograjska se je zelo navduševala nad slovansko idejo. Pisala je le slovensko, kar je bilo takrat redko. Njeno ustvarjanje na začetku ni bilo dobro sprejeto. Tako je Janez Trdina v pismu Lovru Tomanu zapisal: “Ženska naj bode pred pečjo ali pri zibeli – ne pri peresu! To ni njih poklic!” Kasneje je priznal, da so dela Josipine Turnograjske vredna, da se ohranijo za naslednje rodove.
Mag. Barbara Hanuš
Josipina Turnograjska je napisala osemintrideset povesti. Ustvarjala je od leta 1850 – 1852, in sicer je sprva pisala kratke poučne zgodbe z moralno tendenco (Popotnik, Svoboda, Domoljubje, Povračilo), kasneje pa je razvila svoj način pisanja in se ukvarjala tudi z zahtevnejšo tematiko. Med to sodijo zgodovinske povesti (Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francoski v vojski vjeti vojaki, Marula, Nesrečen prepir, Katarina, ruska carica, Svobodoljubna Slavjanka, Nedolžnost in sila – povest o Veroniki Deseniški) in povesti o aktualnih političnih dogodkih ter o pomenu slovanstva (Poljski rodoljub, Svoboda) in doživljanje narave.
Meta Lenart Perger
Objavljala je v Slovenski čbeli in Zori. Eno njenih najbolj znanih del je povest o Veroniki Deseniški, z naslovom Nedolžnost in sila. Povest Izdajstvo in sprava govori o albanskem junaku Kastriotu, Boris govori o pokristjanjevanju Bolgarov, zgodba Slavljanski mučenik pa o slovaškem političnem junaku. Ženske nastopajo kot nosilke nadnaravne moči (Marula), nadzemeljske lepote (Veronika Deseniška) ali kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zvestobe (Zvestoba do smrti).
Avtorica in urednica
Junaška dekleta ali žene v odločilnih trenutkih prevzamejo nase odgovornost. Junakinje, kot je Rožmanova Lenčiča, poprimejo tudi za orožje, Katarina reši Ruse pred Turki, Marula in Slavljanka zmoreta v odločilnih trenutkih bitke nagovoriti in prepričati celo vojsko. Na Josipino Turnograjsko je vplivala zlasti Božena Nemcova, spise sta ji popravljala Lovro Pintar in Lovro Toman.
Druga knjiga je slikanica Skrivnostna lepotica z gradu Turn. Poleg izvirnika je objavljena še v angleškem in nemškem prevodu, s spremno besedo mag. Barbare Hanuš in ilustracijami dijakinje 4. letnika Gimnazije Želimlje Tereze Lombar.
Avtorica dddr. Mira Delavec Touhami jo v knjigi predstavlja kot Cvetlico slovenske romantike, s tem da dodaja ključne podatke iz njenega življenja in ustvarjanja. Med drugim ugotavlja, da so jo občudovali v Rusiji, Bolgariji in na Slovaškem.
Slikovno gradivo dopolnjuje knjigo, posebej pa smo pozorni na lep rokopis pisem obeh dopisovalcev, ljubimcev in zakoncev.
Velika skrivnost je, kam vse bi se Josipina Urbančič Turnograjska pisateljsko in glasbeno še razvila, ko ne bi bila umrla pri rosni starosti 21 let. Že to kar je napisala, priča o njeni izjemni nadarjenosti, ponosu in pripadnosti slovenstvu.
Ilustratorka je prav tako kot avtorica knjige doma s Preddvora in sta se o vsaki ilustraciji posebej lahko pogovorili, kot smo slišali na predstavitvi knjige. Kot pianistka je že tekmovala v klavirskem duu ter se udeležila na mednarodnem simpoziju o Matiji Valjavcu in Matiji Nagliču. Ilustracije v knjigi so v tehniki akvarela in poudarjajo romantični duhovni okvir ter ljubezenska razpoloženja z vizijami velikega števila otrok, ki naj bi jih novoporočenca imela (tri na sliki).
Na predstavitvi je nastopila mlada citrarka Pavlina Šifrar s Špansko romanco in Cvetjem v jeseni (glasba Urbana Kodra iz filma).
Marijan Zlobec