Srečanje v dvorani Slovenske matice z rojaki po svetu, ki so prišli na tradicionalne izseljenske slovesnosti, – te vsako leto potekajo v različnih krajih po Sloveniji, bile pa so že v socializmu -, je predstavilo življenje Slovencev v Kanadi, Avstraliji ter v Argentini.
Dr. Ignacija Fridl Jarc, foto Marijan Zlobec
Urednica Slovenske matice, ki je bila gostiteljica srečanja, dr. Ignacija Fridl Jarc je ocenila, da je to eden lepših dogodkov v SM. Slovence iz sveta je pozdravila in poudarila, da k nam prinašajo ljubezen do domovine. Njihova Slovenija v srcu je veliko bolj srečna; prinašajo raj pod naš Triglav.
Prof. Marta Jamnik
Urednica je povezovala vse nastope, med njimi tri predstavitve življenja in dela Slovencev v Torontu v Kanadi, Canberri v Avstraliji ter v Buenos Airesu v Argentini. Najprej se je predstavila prof. Marta Jamnik, dolgoletna ravnateljica slovenske šole Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu.
Zahvala v imenu Slovenske matice
Kot je povedala Marta Jamnik, omenjena slovenska šola deluje že 64 let. Sama je začela učiti pred 33 leti, ko sta šolo začeli obiskovati njeni dekleti, petnajst let je ravnateljica. Pravi, da je od majhnega del slovenske skupnosti in to je njen prispevek zanjo. Na začetku je bilo težko; težava je v tem, da otroci iz leta v leto manj govorijo slovensko in manj znajo. Učitelji so prostovoljci med rojaki, izpostavila pa je, da kanadski predpisi določajo, da morajo očiti profesionalni učitelji ali učiteljice, ki morajo otroke spremljati tudi v Sloveniji. Pri učenju jim veliko pomaga gradivo, ki ga za svoje delo dobijo iz Slovenije, prav tako seminar, ki ga organizira Zavod za šolstvo.
Bon ali ček za 5.000 EUR za knjige Slovenske matice, ki bodo odšle v Kanado
Obisk v Sloveniji je zaključek obiskovanja slovenske šole pri Brezmadežni v Torontu. Pripravijo ga vsaki dve leti. Udeležba pri slovenski šoli, ki traja osem oz. devet let, ji prinese tudi t.i. jezikovni kredit, ki velja pri vpisu na fakulteto. Sobotna šola poteka ob sobotah od devete do dvanajste ure in vključuje slovnico, zgodovino, geografijo, enkrat na mesec kaplan pripravi duhovne misli, saj poučuje glasbo. Vsaka stopnja ima svojo učiteljico, ravnateljica je kar Marta Jamnik sama. Povedala je, da znanje slovenščine upada, zato pouk sicer poteka v slovenščini, a ob tem dodajajo še angleški prevod. V šolo je bilo to leto vpisanih 47 učencev, a jih je iz leta v leto manj. Uporabljajo nove učbenike, ki so jih pripravili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Cvetko Falež
Iz Avstralije je prišel na srečanje Cvetko Falež, urednik slovenske radijske oddaje iz Canberre. Na popisu prebivalstva leta 2021 se je za Slovence v Avstraliji opredelilo 21.345 oseb, od tega ok. 5.500 rojenih v Sloveniji. Največ Slovencev živi v državah Victoria, New South Wales, Queensland in South Australia, v mestih pa največ v Melbournu, Sydneyu in Adelaidi. Trenutno deluje okrog enajst slovenskih društev ter tri verska središča (v Melbournu, Sydneyu in Adelaidi).
Pogovor
Prvega marca 2023 je medijska hiša SBS objavila spremembe radijskega programa, ki so odraz zadnjega popisa prebivalstva leta 2021. Vlagala naj bi v jezike prvih narodov. 63 jezikov se oglaša prek radijev, med njimi so štirje jeziki kot podpora rastočim migrantskim skupnostim. Žal pa šest jezikov ni izpolnilo njihovih zahtev, med njimi slovaščina, bolgarščina, slovenščina, albanščina… in so zato njihove oddaje ali programi izpadli. Zdaj so prisotni na spletu. 23. aprila 2023 je bila zadnja slovenska oddaja na SBS, ki je oddajala kar 47 let.
Ček za 5000 EUR
Oče Cvetko Falež (1931 – 2020) je bil več desetletij aktivni član slovenske skupnosti v Canberri, kjer si je močno prizadeval za povezovanje Slovencev v Avstraliji ter za ohranjanje slovenskega jezika in identitete. Bil je velik rodoljub in neutruden borec v času slovenskega osamosvajanja, ko je s svojim večkratnim posredovanjem pri avstralski vladi pripomogel k hitrejšemu priznanju samostojne Republike Slovenije.
V času osamosvajanja Slovenije je leta 1989 v Canberri skupaj s prijatelji ustanovil Društvo za varstvo človekovih pravic, ki se je kasneje preimenovalo v Narodni svet ACT, vodil pa ga je Cvetko Falež. Avstralskemu parlamentu so predložili okoli 2.000 podpisov in zbrali 10.000 avstralskih dolarjev v podporo Odboru za varstvo človekovih pravic v Sloveniji.
Cvetko Falež je bil aktiven tudi v Avstralsko slovenski konferenci (ASK). V Upravnem odboru ASK je postal referent za finance in delegat na ustanovni skupščini Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani 27. junija 1991 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, prav na dan, ko se je ponoči začela vojna za Slovenijo.
Člani Slovenskih narodnih svetov in Avstralske slovenske konference so s svojim vplivom pri predstavnikih avstralske vlade dosegli, da je Avstralija kot prva prekomorska država priznala samostojno Slovenijo. Cvetko Falež je v enem svojih zapisov zabeležil, da bodo Slovenci v Avstraliji težko še kdaj opravili tako veliko in pomembno delo ter da upa, da ga ne bo več treba.
Cvetko Falež (sin) je povedal, da je Slovencev v Avstraliji manj kot v Kanadi ter da jih je veliko prišlo precej let po vojni, nekako po letu 1950, še kasneje pa zgolj kot ekonomski emigranti. O omenjenem očetu Cvetku Faležu je povedal, da je bil zelo strog vzgojitelj ter da se ni želel s svojim sinom niti pogovarjati, če ni spregovoril po slovensko. Sam se je rodil v Avstraliji. Falež je hudomušno pripomnil, da so vsi pametni Slovenci emigrirali v ZDA, Kanado in Argentino, v Avstralijo pa bolj delavci in kmetje, tako da velikega zanimanja za slovensko kulturo ni, kar predstavlja velik problem, prav tako je upadlo zanimanje za poslušanje slovenskega radia, k čemur je prispevala tudi digitalizacija medijev.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec