Založba ZRC je na svoji zadnji tiskovni konferenci predstavila celo vrsto odmevnih knjig, med njimi zelo aktualno Demografsko analizo in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji. Avtorji so Janez Nared, Peter Repolusk, Alma Zavodnik Lamovšek, Mojca Foški in Gašper Mrak. Knjiga je izšla v zbirki Geografija Slovenije kot 39. knjiga. Izdaja jo Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
Janez Nared, foto Marijan Zlobec
Knjiga naslavlja problematiko demografskega razvoja v slovenskih statističnih regijah. Najprej smo določili demografsko naselbinske tipe občin, ki so nam kasneje pomagali pri notranji členitvi regij na demografsko homogena območja, ki so bila temeljna enota za izračun demografskih projekcij.
Demografske projekcije so na podlagi podatkov iz leta 2018 pripravili za leta 2023, 2028, 2033 in 2038, in sicer za demografsko naselbinske tipe občin, za statistične regije po demografsko homogenih območjih, za celotno državo in za obmejna problemska območja.
Demografske analize kažejo na nadaljevanje zgoščanja prebivalcev v osrednjeslovenski statistični regiji in ob večjem delu avtocestnega križa ter na upad števila prebivalcev v posameznih mestih in obsežnih obmejnih območjih. S tem se v prostorskem in strukturnem smislu uresničujejo napovedi izpred desetletij, ko so avtorji začeli opozarjati na demografsko ogroženost Slovenije in pričakovane prostorske posledice demografskih sprememb.
Janez Nared, foto Marijan Zlobec
Dobljene rezultate so primerjali z različnimi študijami, na koncu pa so predstavili še predlog ukrepov za izboljšanje demografske slike in smernice za pripravo strokovnih podlag s področja demografije za pripravo regionalnih prostorskih planov.
Knjiga ima kar 113 preglednic, ki pa imajo, v precej primerih, dve vrsti prognoz; bolj optimistično ali manj. Morda je najbolj zanimiva tista, ki pove, koliko prebivalcev bo imela Slovenija leta 2038. Po podatkih, ki jih avtorji jemljejo kot osnovo, to je leta 2018, je Slovenija takrat imela 2.066.880 prebivalcev, leta2023 2.080.258, leta 2028 bo prebivalcev 2.068.769, leta 2033 2.039.673 in leta 2038 le še 1.999.645.
Kaj to pomeni za usodo in razvoj celotne države avtorji ne povedo, odveč pa je že laična ugotovitev, da država ne bo aktivno preživela.
Porazna je podoba ali graf natalitete, saj se zmanjšuje.
Knjiga noče imeti kakšnih političnih navodil, je pa zadostno “študijsko sredstvo”, da bi jo morali odkupiti vsi v vladi in parlamentu, na nekaterih ministrstvih še bolj, v vseh slovenskih občinah, še posebej v mestnih. Knjiga namreč podrobno obravnava vse regije poimensko, tako kot opredeljuje razvoj ali njegov upad po konkretnih občinah. To pa se ne bo zgodilo, saj ima knjiga le 250 izvodov in se po tej logiki zdi, kot da odločujočih ljudi znanstvena raziskovanja, celo najbolj empirična, odločujoče ter praktične politike to ne zanima.
Še več, glede na lansko katastrofalno število novorojenih otrok v Sloveniji, kot je v tej knjigi ni, ker je bolj optimistična, se nam kaže “končni rezultat” le še bistveno slabši.
“Po osnovni projekciji bo število živorojenih na leto zdrsnilo na samo nekaj več kot 15.000.” Ali “Srednje letno število umrlih: 2018/2023 – 19.063, 2023/2028 – 22.025, 2028/2033 – 24.434, 2033/2038 – 26.574.”
Graf pokaže, da je bilo v povojnem času število živorojenih zelo visoko, vse do leta 1980 ali Titove smrti. Okrog leta 1990 je padlo na okrog 20.000, nekajkrat pa padlo precej pod 20.000. Socializem je bil očitno bistveno varnejši in za družine bolj urejen sistem.
Janez Nared, foto Marijan Zlobec
Žal knjiga v vsaj nekaj primerih ne pokaže natančnejših podatkov za širši povojni čas. Morda bi se pokazalo, da je bil socializem bolj graditeljski, kot ga skušajo predstaviti ali celo mladim generacijam kot svoje bolj politikantsko prepričanje vsiliti.
Leta 2022 se je v Sloveniji rodilo17.627 otrok, v primerjavi z letom 2021 kar 1.357 manj. Leto 2022 se je v 101 letni zgodovini in statistiki obravnavanja števila živorojenih uvrstilo na 5. mesto. Najslabša leta pa so bila 2003, 2001, 2002 in 1999.
Kot sem že objavil tu: Sloveniji grozi samomor slovenstva.
Marijan Zlobec