Svetloba tudi v temì. Dante Alighieri (1265–1321), pesnik in vizionar

Založba ZRC je predstavila jubilejno publikacijo Svetloba tudi v temì. Dante Alighieri (1265–1321), pesnik in vizionar (Ob 700. obletnici pesnikove smrti). Uredila jo je Neža Zajc. Knjiga je zbornik več avtorjev s svojimi prispevki. Izdal jo je Inštitut za kulturno zgodovino, sozaložnika sta KUD Logos in Založba ZRC.

Znanstvena monografija nas podrobneje seznanja z opusom pesnika, ki se je zapisal v sam vrh svetovne književnosti in v nesporno kulturnozgodovinsko dediščino evropske poezije. Prispevki prinašajo raznolike obravnave, ki vse presenečajo s poglobljenostjo in preciznostjo vpogleda v Dantejevo ustvarjalnost. Prek biografskega očrta in interpretacijskega pregleda življenja in dela Danteja Alighierija od zgodovinskega časa njegove epohe do konca 16. stoletja (Zajc), podrobnega vpogleda v pesniški postopek prve pesniške zbirke Novo življenje (Senegačnik) do filološko-filozofskih ali literarnozgodovinskih razprav (Marinčič, Weiss, Širca, Škamperle, Zajc), ki ponujajo natačno in intrigantno analizo pesnikovih ustvarjalnih pobud, pomeni ta knjiga vsaj tehten razlog za ponoven razmislek o Dantejevi historični vrednosti v najširšem pomenu te besede.

Sandro Botticelli – Dante, 1495

Prispevki s tematizacijskim središčem (Navernik, Gudović, Grdina, Ožbot, Vodopivec-Zajc, Ruggerio), ki obsegajo drugi del monografije, predstavljajo dopolnilno in nekoliko specifično razsežnost celovite obravnave Dantejevega opusa (tudi v poznejših obdobjih). Na ta način zaključujejo knjigo kot redko in edinstveno v zadnjih desetletjih na slovenskih tleh, mednarodno javnost pa bo knjiga nagovorila s trojezičnimi povzetki in dvojezično objavljenim prispevkom italijanskega literarnega zgodovinarja.

Divina Commedia, 1472, prva natisnjena izdaja

Kar se zdi morda pomembno, je vtis, ki ga monografija zapusti v bralcu, in sicer: odprta in spodbujena refleksija o kompleksnosti in nedoumljivi globini poezije Danteja Alighierija, avtorja, ki je vstopil v literarni kanon tujih in domačih zgodovinskih pregledov evropske literature, obenem pa bo za vedno ostal tudi poetično čtivo, rezervirano posebej za pesni(š)ke-sladokusce.

Dante
Neža Zajc je povedala, da so knjigo posvetili dr. Kajetanu Gantarju, prevajalcu in humanistu, ki je lani umrl, a se vpisal  v zavest evropskega intelektualca. Spomnila pa je na zadnji tak zborniški podvig iz leta 1921, ob 600. 0bletnici pesnikove smrti. Takrat je bil glavni propagator Danteja Alojzij Res, ki je knjigo z več avtorji uredil. Izšla pa je še v italijanščini. Po tem podobnih publikacij, kot je sedanja, ni bilo. So pa bila aktivna prevajalska prizadevanja.
Dr. Neža Zajc, foto Marijan Zlobec
O tem najbolj posdrobno spregovori razprava Martine Ožbot Dante in njegovi slovenskio prevajalci. Novo življenje je prevedel Ciril Zlobec, Božansko komedijo pa v celoti Josip Debevec (prevod je izhajal v reviji Dom in svet, v knjigi pa je izšel pri neki italijanski založbi v Trstu), potem Andrej Capuder, in sicer že leta 1972, Alojz Gradnik je leta 1959 izdal Pekel, leta 18965 pa Vice, medem ko je njegov prevod Raja ostal v rokopisu. O kakih načrtih za izdajo kompletnega Gradnikovega prevoda Božanske komedije ne poroča. Istega leta kot je izšel Gradnikov Pekel (1959), je izšel tudi Pekel v prevodu Tineta Debeljaka.
Kot vzorec prevodov je objavila štiri primerjave prevodov samega začetka Božanske komedije. Sam bi izbral kot najboljšega prevod mladega Andreja Capudra, ki je Božansko komedijo prevedel v svoji starosti od 20 do 30 let, kolikor je bil star ob izidu trilogije.
Posamezne odlomke iz Božanske komedije so prevajali tudi drugi, kot Janez Čop, Jovan Vesel Koseski, Stanko Vraz, Franjo Zakrajšek, Oton Župančič, Ciril Zlobec, o katerem avtorica pove posebno anekdoto, ko je bil že leta 1955 predlagal Slovenski matici, da zanjo prevede celotno Božansko komedijo, kar je SM sprejela, ni pa vedel, da je imel Alojz Gradnik že tedaj v tipkopisu že svoja prevoda Pekla in Vic. Na Gradnikovo stran sta se postavila Stanko Škerlj in Anton Slodnjak, tako da je Ciril Zlobec izvisel in se umaknil ter Božanske komedije ni prevedel vse do konca svojega prevajalskega ustvarjanja.
Kazalo vsebine

Predgovor (Neža Zajc)

Dante Alighieri: življenje, ustvarjanje, zgodovinski kontekst

Domenico di Michelino – Dante, katedrala v Firencah

Neža Zajc: Dantejeva biografska prizma: življenje, biografije, biografi-interpreti
Igor Škamperle: Dantejevo imaginarno potovanje in trije svetovi
Brane Senegačnik: Dantejevo Novo življenje: Prosimetron – dvojna tonaliteta življenja
Marko Marinčič: Ep in eshatologija imperija: Dante bere Vergilija

Dante, po Giottovi freski v kapeli Bargello

Sonja Weiss: Kreacija in emanacija v Dantejevi Božanski komediji
Alen Širca: Dante in vprašanje mistične poezije
Neža Zajc: Dante Alighieri in problem nesmrtnosti duše (Novo življenje, Komedija)


Ignac Navernik: O De vulgari Eloquentia in o Evinem primatu pri Danteju

William Adolphe Bouguereau (1825-1905) – Dante in Virgil v peklu (1850)

Po Njem

Ines Vodopivec, Neža Zajc: Tiskana izdaja Danteja Alighierija iz zasebne slovenske zbirke, Lyon 1551.
Igor Grdina: Dante na opernem odru
Milosav Gudović: Novo življenje teokracije (vizija Bogočloveštva pri Danteju in V. V. Solovjovu)
Martina Ožbot: Dante in njegovi slovenski prevajalci

Knjiga je posvečena spominu na akademika dr. Kajetana Gantarja (1930 – 2022)

Nunzio Ruggiero: »Onorate l‘altissimo poeta». Il centenario del 1921 come soglia e come campo
Nunzio Ruggiero: »Častite največjega pesnika«. Stoletnica iz leta 1921 kot prehod in kot polje (prevod: Martin Kastelic)

Virtualna razstava o Dantejevem lanskem jubileju v firenški galeriji Uffizi

Na koncu so povzetki prispevkov v slovenščini, angleščini in italijanščini, podatki o avtorjih ter imensko kazalo vseh oseb v vseh prispevkih, tako da bralec hitro poišče nekoga, ki ga najprej ali posebej zanima.

Dantejeva hiša v Firencah

Marijan Zlobec

KRITIKULTURA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja