105 petkov. Kolesarski protesti 2020–2022 iz Založbe ZRC


Založba ZRC je na današnji tiskovni konferenci v Atriju predstavila še zadnje svoje knjige pred poletnimi počitnicami. Nekaj smo jih tu že predstavili. Največje zanimanje bo najbrž vzbudila knjiga z naslovom 105 petkov. Kolesarski protesti 2020–2022, ki jo je oblikoval uredniški odbor: Sanja Fidler, Jaša Jenull in Janez Zalaznik. Knjigo je izdal Inštitut za kulturne in spominske študije. Predstavil jo je Jaša Jenull.

Naslovnica

Petkovi protesti med letoma 2020 in 2022 predstavljajo civilnodružbeno gibanje, kot ga v zgodovini Slovenije še nismo videli. Še nikoli ni bilo med oblastjo in civilno družbo tako velikega razkoraka, še nikoli prej nismo bili priča tako številčnemu in dolgoživemu gibanju, ki bi se kljub neposredni politični in policijski represiji tako odločno, artikulirano in neomajno borilo za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava.

Iz knjige

Proteste so poleg množičnosti, raznolikosti vsebine in vztrajnosti zaznamovali predvsem umetniški pristopi in razvoj protestniške kulture. Ta se je odražala v kreativnih sloganih, transparentih, velikih lutkah iz papirja in kartona, okrašenih kolesih, svetlobnih inštalacijah, poeziji, glasbi in humorju …

Knjiga 105  petkov. Kolesarski protesti 2020–2022 predstavlja kronološki pregled 105 tednov petkovega protestniškega gibanja, pojasnjuje kontekst časa in kraja, odpira razmišljanja različnih avtorjev in avtoric o protestniškem gibanju ter slikovno dokumentira utrinke z vseh protestov. Knjiga na več kot 300 straneh prikaže preko 450 fotografij priznanih fotografov in predstavlja najbolj nazoren, celosten in poglobljen uvid v več kot dveletno protestno gibanje.

Med avtorji fotografij so omenjeni Tone Stojko, Borut Kranjc, Janez Zalaznik, Miro Majcen, Luka Dakskobler, Željko Stevanić, Andi Koglot, Gašper Lešnik, Božidar Flajšman, Aljoša Kravanja, Jaša Jenull, Matej Špehar, Janez Janša, Črt Piksi. Kolesarsko fotografijo iz zraka na naslovnici je prispeval Gašper Lešnik.

Posebnost knjige je sklepna kronologija po datumih in mesecih dveletnega širšega družbenega dogajanja oziroma od 1. marca 2020 do 23. marca 2022, kot jim določajo pomen sami avtorji knjige.

Tako npr. v datumu 12. avgusta 2021 zabeležijo naslednje: “Hojs policistom na Twitterju: “Ste izdelali oceno tveganja ? Niste ! ZAČNITE DELATI LENUHI !!!” Direktor policije Olaj pa k spoštljivi retoriki poziva oba sindikata in ne ministra Hojsa.

Knjigo je privlačno oblikoval Janez Zalaznik. Izšla je v 700 izvodih in stane le 25 evrov, in ker se bo marsikdo na fotografijah prepoznal, bo prva izdaja najbrž hitro razprodana.

Jaša Jenul in Agata Tomažič, foto Marijan Zlobec

Pod besedilo se podpisuje Kolektiv Protestne ljudske skupščine, kot pa je povedal Jaša Jenull, so upoštevali tudi različne objave z družbenih omrežij. Med temami so tudi one, povezane s kaznovalno politiko, izrekanjem glob protestnikom kot spornih potez vlade pri sankcioniranju izražanja mnenj na mirnih protestih.

Jenull je omenil različne kulturne vsebine protestov, saj so njihovi organizatorji želeli prikazati različne kulturne vsebine in z njimi proteste narediti privlačnejše, kot so bili teksti iz uličnih vsebin, likovni elementi, samoiniciativno recitiranje poezije, nastopi, kot Marka Breclja, omenil je celo humor v mehkoterorističnem okolju, kot rečeno uporabo družabnih ali družbenih omrežij, ko so posamezniki proteste snemali in videe objavljali.

Jaša Jenull, foto Marijan Zlobec

Jenull je omenil taktiko organizatorjev z nenehnim in aktivnim naslavljanjem informacij, izjav in sporočil za objave v medijih, tako da je bil obseg informiranja javnosti čim širši. Ni pa Jenull omenil števila protestnikov na 105 protestih, niti ne, kateri protest je bil najštevilčnejši ali s strani slovenske policije najbolj nasilen (vodni topovi, solzilec, druga škodljiva ali nevarna sredstva). Po njegovi informaciji je imela protestna skupščina 3000 pristašev ali članov. V protestih je sodelovalo 100 organizacij slovenske civilne družbe, ki pa naslavljajo na sedanjo vlado prav tako različne peticije, sporočila ali kritike kot nekoč. Skupno protestno sporočilo je bilo: umetnost in upor.

Dr. Damjan Prelovšek, foto Marijan Zlobec

Na Jenullovo predstavitev knjige se je takoj odzval avtor oziroma urednik naslednje predstavljene knjige o Plečnikovi korespondenci dr. Damjan Prelovšek, češ da je ta predstavitev “zborovanje levice”, medtem ko se bodo drugi lotevali resnejših tem. Jenull se na ta izziv in kritiko ni odzval, kar je pomenilo, da nepričakovanega in nepotrebnega Prelovškovega izpada ni vzel resno.

Knjiga je zelo slikovita, torej prepolna dokumentarnih barvnih fotografij, ki bodo ostale v slovenskem spominu še zelo dolgo, da ne rečem večno.

Vendar pa nekako manjka odmev vseh teh 105 protestniških petkov, predstavljenih kronološko, v mednarodnem medijskem prostoru. Vsaj Jaša Jenull tega ni omenil.

No, ZRC SAZU ni doslej pripravil niti pregleda odmevov slovenske osamosvojitvene vojne junija in julija 1991 po vsem svetu, čeprav so bili dogodki v vseh medijih, in to na prvih straneh. Kot vidimo primerjavo, so mladi sami poskrbeli zase in svojo reklamo, če rečem ali zaključim malo drugače.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja