Celjska Mohorjeva družba je na svoji tradicionalni ponedeljkovi literarni matineji v knjigarni na Nazorjevi ulici v Ljubljani predstavila novo knjigo slavne Alme Karlin. Ko smo morda mislili, da je iz njenega opusa znano že vse, se je zgodil skorajda nekakšen čudež. Svetovno popotnico, pisateljico in pesnico Almo M. Karlin (1889–1950) poznamo po njenih potopisih, avtobiografskih delih in romanih. Leta 2021 je njena literarna zapuščina, ki jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, postala bogatejša še za tri popotne dnevnike, ki jih je Alma M. Karlin zapisala na svojih potovanjih po domačih krajih v letih 1934–1936. Iz njih prvič izvemo, da Alma M. Karlin ni prepotovala le vsega sveta, temveč je prehodila skoraj vso Slovenijo. Na predstavitvi smo bili povabljeni še v Celje, kjer je o teh popotovanjih posebna razstava, katere avtorice so dr. Alenka Hren Medved, dr. Marija Počivavšek in Jerneja Jezernik. Razstava bo na ogled do 31. avgusta na Krekovem trgu.
Spomenik Almi Karlin v Celju, foto Celje.info
Knjiga je za bralce precejšnje presenečenje, še posebej dragocena pa bo za vse one, ki stanujejo, živijo, delajo ali so še kako drugače povezani s kraji, ki jih je bila Alma Karlin nekoč prehodila in jih v svojih dnevnikih opisuje.
Naslovnica
Prepotovala je svet in se še vedno čudila lepotam na domačem pragu
Videla je ves svet, a je še vedno obnemela ob čudovitem razgledu z domačega hriba. Vozila se je z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi, a še vedno najbolj uživala v svobodnem koraku svojih pešpoti. Njeni rojaki je niso vedno razumeli, tujci pa so premagovali stotine kilometrov, da so bili deležni njene družbe. Svetovljanka, ženska, ki je daleč presegala svoj čas, in zrela duša, ki se je znala dvigniti nad banalnost vsakdanjega materializma. Kaj je doživljala in o čem razmišljala, ko je opazovala ista obzorja, kot jih še danes gledamo tudi mi? Alma M. Karlin, kakršne nismo srečali še nikoli. (Iz uradne predstavitve knjige).
Saška Ocvirk, fotografije Marijan Zlobec
Medtem ko potovanje Alme M. Karlin okrog sveta v letih 1919–1927 in njeni popotni zapisi tudi v svetovnem merilu že sodijo v popotniški literarni kanon, o njenih popotovanjih po Sloveniji doslej ni bilo prav dosti znanega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je skoraj toliko kilometrov kot po svetu prehodila tudi doma in do potankosti spoznala svoje domače kraje. S svojimi prijatelji in svetovljanskimi gosti iz tujine je raziskovala Celje in njegovo okolico (Svetino, Celjsko kočo, Malič, Šmohor …), Laško, Liboje, Štore, Dobrno, Braslovče in grad Žovnek, vse pomembnejše kraje Zgornje Savinjske doline, vključno z Logarsko dolino, Jurklošter, dolino Gračnice, vse kraje od Celja do Rogaške Slatine, Krško in Trško goro, Kozjansko (Virštanj, Kozje, grad Pišece, Olimje, Podčetrtek …), Gorenjsko in druge konce Slovenije. Izven naših meja pa jo je zaneslo še v Hrvaško Zagorje (grad Veliki Tabor, Desinić idr.), pa tudi po zahodnem Kvarnerju (v Opatijo, Lovran, Mošćeniško Drago, Reko idr.), ki je bil v tridesetih letih pod Kraljevino Italijo, ter po Zgornji Avstriji (Salzkammergut, Dachstein, Bad Goisern, Hallstatt idr.).
Jerneja Jezernik
Almini popotni dnevniki so bili šele pred nedavnim odkriti v zasebni zapuščini v Gradcu. Sodobnemu bralcu pa ne prinašajo le številnih popotniških vtisov in osebnih doživetij, temveč tudi pomembno zapolnjujejo vrzel v manj ali skoraj še neznanem obdobju Alminega življenja in njenega literarnega ustvarjanja. Gre za fresko nekega časa, ki razkriva tudi nova spoznanja o življenju manj znanih, a za kulturno zgodovino Slovenije pomembnih ljudi.
Tiskovna konferenca
Temu sledi tudi bogato slikovno gradivo: fotografije, razglednice in ilustracije. Knjigo dopolnjujeta zemljevida Alminih potepanj po Sloveniji – prostoročno risani je iz Almine osebne zapuščine, sodobni pa te iste poti umesti v geografske okvire današnje Slovenije. Dragocen dodatek k popotnim dnevnikom je geografsko kazalo, ob katerem je mogoče z Almo na hitro obiskati vse kraje, ki jih legendarna popotnica in pisateljica v svojih zapiskih omenja. (Opis potovanj).
Rože za zahvalo
Na tiskovni konferenci sta spregovorili urednica Saška Ocvirk in prevajalka spisov ter dnevnikov Alme Karlin z naslovom Peš po domačih krajih Jerneja Jezernik. Marsikaj je bilo presenečenje, na primer že to, da so se rokopisi ohranili, a hranitelji v njih niso takoj opazili dragocenosti, pa bogato slikovno gradivo, ki na koncu knjige obsega kar 60 strani, pa izvirne ilustracije same avtorice, ki so kot nekakšen herbarij, predvsem pa kažejo na njen slikarski ter risarski talent.
Jerneja Jezernik je opozorila na številne značilnosti, kot je njeno potovanje s prijateljico Theo Schreiber Gammelin, predstavljena kot njena “sestra po duši”, kot še številnih drugih ljudi iz domačega sveta, bodisi da so to bili tujci ali pa domačini, s katerimi se je pogovarjala po domače. Pomembnejše osebnosti iz Popotnih dnevnikov 1934 – 1936 so predstavljene še posebej v obliki kratkih biografij. Knjiga pa ima tudi seznam okrog 450 imen krajev, tako da bralec, če želi na hitro odkriti kaj posebnega, npr. za svoje popotovanje ali obiske, to lahko stori.
Avtorici po uspešni predstavitvi
Simpatična je bila ugotovitev, kako je Alma Karlin merila svoja popotovanja: kratke razdalje do 5 km peš hoje, spodobne do 10 km in pošten pohod do 20 km seveda v enem dnevu. Slišali smo, v kakšnem slabem obuvalu je hodila ali imela stokrat popravljene čevlje, sandale…
Nemška izdaja
Možno je, da bo nastal še Vodnik po Alminih poteh s posebnim seznamom krajev in citati iz knjige. Da bi bilo kaj posebnega o kulinariki, kako je s ponudbo danes, bi bilo treba preveriti. Alma je potovala ali hodila bolj skromno, saj ni mogla računati na tako pestro gostinsko ponudbo, kot je sedaj. A tega še ne vemo, če ne pride ali dokler ni opravljena primerjava. Ali bodo merila enaka, pa sicer ni bilo govora na tiskovni konferenci. Vsekakor do 10 km hoje ne bi bil kakšen večji problem, za 20 km pa bi popotniki danes raje sedli na kolo, o čemer prav tako še ni bilo govora. Poslušali smo le o njenih pešpoteh ter obiskih.
Alma Karlin bo s svojimi knjigami v nemščini, ki jih je nazadnje natisnila celovška Drava, predstavljena tudi na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer bo Slovenija častna gostja. Nekoč je bila Alma Karlin zelo brana, danes pa je priložnost, da se branja njenih zanimivih in privlačnih knjig lotijo mlajše in najmlajše generacije. Še posebej, ker je možnosti in dostopnosti njenih knjig čedalje več, na primer s prevodi celo v finščino. Slišali smo, da bi njene knjige o popotovanjih v onem času bile lahko sedaj kar svetovna popotniška antologija in najvišja literatura. Ni pa bilo besed o nasploh zanimivih slovenskih potopisih po svetu že nekaj desetletij pred Almo Karlin, kar ni bila tema predstavitve, bi pa kazalo premisliti, saj bi Celjska Mohorjeva družba najbrž imela precej dela tudi s to literaturo, ki je večinoma izhajala po literarnih revijah.
Slišali smo, da je Alma Karlin govorila najmanj deset jezikov, koliko držav sveta je obiskala, pa ni še natančno ugotovljeno, saj se je geografija spreminjala; na primer Indija in Pakistan sta bila ista ali ena država, verjetno bi bilo nujno narediti podroben koledar ter prikaz z vidika današnje državne ureditve sveta.
Poseben predstavitveni vsebinski ocvirček pa je pomenila predstavitev Alminih odnosov do psičk in psičkov, ki so jo spremljali na njenih poteh.
Marijan Zlobec