V ljubljanski dvorani Kinodvor so nocoj podelili letošnje Župančičeve nagrade. Župančičevo nagrado za življenjsko delo je prejel grafični oblikovalec Ranko Novak, nagrade za dveletno ustvarjanje (2021-2023) pa igralka Ajda Smrekar, režiserka Urška Djukić in pisatelj Dušan Šarotar.
Ranko Novak, vse fotografije Marijan Zlobec
Župančičeve nagrade so najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico Ljubljane in s svojo izjemnostjo odmevajo tudi v širšem mednarodnem prostoru.
Župančičeva nagrada za življenjsko delo v letu 2023: Ranko Novak
Grafični oblikovalec Ranko Novak sodi med tiste ustvarjalce, ki pomembno oblikujejo kulturno življenje ne samo prebivalcev Ljubljane, temveč tudi širši slovenski in mednarodni kulturni prostor. S svojim obsežnim življenjskim opusom je dokazal, da sodi v sam ustvarjalni vrh slovenskega grafičnega oblikovanja, izrazito zabeležen z vrsto mednarodnih nagrad in priznanj. Njegovo delo je integralno vpeto v sodobno vizualno podobo Ljubljane, saj je bistveno zaznamoval modernistično in sodobno grafično oblikovanje, bil pa je tudi dolgoletni profesor na ALUO v Ljubljani. Novak je bil med prvimi oblikovalci, ki so se v našem kulturnem prostoru sistemsko lotili oblikovanja celostne podobe kot specifične oblikovalske naloge. Že v 80. letih je poskrbel za številne emblematične grafične podobe revij, kasneje pa je oblikoval tudi dva največja slovenska časopisa, Delo in Dnevnik. Leta 1980 je bil soustanovitelj Studia Znak in leta 1988 združenja Art Directors Club Ljubljana. Novakov oblikovalski slog odlikujeta elegantna jasnost ter izrazit občutek za skladnost in čistost vizualno-verbalnih oblik sporočanja, pri čemer ne gre prezreti njegovega izjemnega posluha za preučevanje tipografskega oblikovanja in njegove uporabe v besedilih knjig, katalogov, zloženk in drugih publikacij, na plakatih in koledarjih. Leta 1985 je za dosežke na področju grafičnega oblikovanja skupaj z Miljenkom Liculom prejel nagrado Prešernovega sklada.
Župančičeva nagrada za dveletno ustvarjanje (2021‒2023): Ajda Smrekar
Igralka Ajda Smrekar, članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, je prepoznaven obraz gledališke in filmske krajine, ki jo odlikuje sodoben, svež in živahen igralski temperament, nekakšen dinamizem mlad(ostn)ih urbanih generacij, ki se neločljivo vpenja v osebnostno, ustvarjalno in kulturno širino igralke ter oplaja z zrelim, poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti. Odrske like napolni z značajnostjo, v kateri se zrcali raziskovanje in intuitivna preciznost. V preteklih dveh letih je odlično upodobila Ono v uprizoritvi Nekoč se bova temu smejala, Hermiono v uprizoritvi Junakinje, Nastasjo Filipovno Baraškovo v uprizoritvi Idiot ter Noro v istoimenski drami. Poleg tega je Ajda Smrekar nastopila v filmih in televizijskih serijah, nazadnje v priljubljeni seriji V imenu ljudstva.
Ajda Smrekar
Župančičeva nagrada za dveletno ustvarjanje (2021‒2023): Urška Djukić
Režiserka Urška Djukić je prva slovenska režiserka, ki je prejela Evropsko filmsko nagrado EFA 2022 za kratki animirani film Babičino seksualno življenje, v katerem je naslikala pretresljivo podobo slovenskega podeželja v začetku prejšnjega stoletja in za katerega je poleg gornje prejela preko 40 mednarodnih nagrad, med drugim tudi najvišjo francosko filmsko nagrado, cezar. Zgodba je slogovno in vsebinsko zelo izvirna in kot taka nagovarja občinstva tudi daleč preko meja Slovenije.
Režiserka v središče svojih zgodb postavlja ženske, s prepletanjem različnih form – animacije, fikcije ter različnih oblik eksperimentalnih tehnik ustvarja hibridne vizualne pripovedi. Pri svojem delu se ne boji biti kritična in angažirana in tako iz njenih del veje kritični premislek o družbeni realnosti ter želja, da bi s svojim delom opominjala ter opozarjala. S svojim delovanjem in uspehi pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenskega animiranega filma širom po svetu.
Urška Djukič
Župančičeva nagrada za dveletno ustvarjanje (2021‒2023): Dušan Šarotar
Pisatelj Dušan Šarotar je v zadnjih treh letih vidno zaznamoval slovensko kulturno krajino, tako s svojimi številnimi literarnimi objavami, med drugim je poleg knjige napisal tudi vrsto esejev, ki so bili objavljeni na radiu ter v revijah. Roman Zvezdna karta (Založba Goga, 2021) je ob izidu doživel izjemen odmev tako pri bralcih kot tudi v širši strokovni javnosti. Roman se vsebinsko in slogovno navezuje na širši opus avtorjevih literarnih del, v katerih pisatelj raziskuje, opisuje in na svojstven način pripoveduje o doslej manj znani tragični usodi predvojne judovske skupnosti v njegovem rojstnem mestu Murski Soboti in širše v Prekmurju. Prav Šarotarjevi literarni teksti so v veliki meri odkrili in približali temo holokavsta na Slovenskem širši bralski skupnosti. Zvezdna karta je intimna in poetična pesem, hkrati pa podrobno raziskana, dokumentirana in verodostojna pripoved o življenju običajne družine v neobičajnih časih. Janez Pipan je v predgovoru k romanu med drugim izpostavil Šarotarjev izjemen pripovedni slog »To je zgodba, ki je Dušan Šarotar ne bo nikoli prenehal zapisovati, in je poleg vsega drugega visoka pesem slovenščine in primer slogovne dovršenosti, kakršnih je malo v slovenski literaturi.«
Dušan Šarotar
V slavnostnem nagovoru je župan MOL Zoran Janković še enkrat poudaril, da mesto investira v kulturo 11 odstotkov proračuna, omenil je uspešnost delovanja Cukrarne, obnove Roga in skorajšnji začetek dozidave druge polovice Baragovega semenišča (za potrebe Pionirskega doma in Slovenskega mladinskega gledališča).
Lucija Harum in Uroš Buh
V kulturnem programu so z zelo domiselno in že kar kabaretsko mini predstavo sodelovali pianist Joži Šalej ter dramska igralca ter pevca Lucija Harum in Uroš Buh. Poudarek je bil na najtežjih poklicih na svetu, kot so igralka, pisatelj, režiserka in grafični oblikovalec. Glasbeno ter pevsko podlago so tem vložkom dajale pesmi Franka Sinatre, Domenica Modugna, Deana Martina in Marjane Deržaj. Besedilo je bilo povsem izvirno avtorsko, prilagojeno za to slovesnost. Scenarij je napisal Jure Karas, režiserka pa je bila Tijana Zinajić.
Po vpisu v zlato knjigo MOL
V zahvalnem govoru je nagrajenec za življenjsko delo Ranko Novak odprl dilemo, kam se razvija naš svet skozi oči grafičnega oblikovalca in usode, svobode ali odvisnosti grafičnega oblikovalca od naročnika, kapitala in širše družbene klime.
Ranko Novak, predsednik SAZU dr. Peter Štih in kulturna ministrica dr. Asta Vrečko
Pianist Joži Šalej
Marijan Zlobec