Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je na posebni slovesnosti v dvorani Arhiva Republike Slovenije v znameniti Gruberjevi palači odprla razstavo dokumentov o slavnem slovenskem jezuitu, astronomu, fiziku, znanstveniku, publicistu, raziskovalcu vesolja in diplomatu Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu. Tej razstavi bo v kratkem, predvidoma 12. maja, sledilo odkritje velikega spomenika, kot je omenila predsednica, povečanega izvirnika kopije njegovega zvezdnega opazovalnika iz cesarskega astronomskega observatorija v Pekingu, ki je že izdelan in čaka na prevoz iz Kitajske v Slovenijo, medtem ko je velik okrogel kamnit podstavek z napisoma v slovenščini in kitajščini že pripravljen, tako da bo sama montaža lahko opravljena v enem dnevu.
Kitajski in slovenski gosti pred Arhivom Republike Slovenije, vse fotografije Marijan Zlobec
Slovensko – kitajska kulturna, znanstvena, diplomatska slovesnost je minila ob visoki in številni udeležbi gostov iz Kitajske, predstavnikov kulturnih in znanstvenih ter diplomatskih in mestnih predstavnikov iz Slovenije in Ljubljane, prav tako številnih slovenskih in kitajskih medijev, tako da bo glas o zgodovinskem Hallersteinu segel zelo daleč, s spomenikom in razstavo, ki bo jeseni potovala na Kitajsko, pa še tja.
Med kitajskimi gosti je direktor Arhiva Republike Slovenije dr. Bojan Cvelfar posebej pozdravil veleposlanika Ljudske republike Kitajske, njegovo ekselenco Wang Shunquina, in namestnika generalnega direktorja Državne arhivske uprave LR Kitajske Wei Hongtaoa.
Dr. Bojan Cvelfar
Dr. Bojan Cvelfar je omenil, da se je “sodelovanje med Arhivom Slovenije in Državno arhivsko upravo LR Kitajske začelo v osemdesetih letih preteklega stoletja in se je nadaljevalo tudi po tem, ko je Ljudska republika Kitajska (leta 1992) priznala Republiko Slovenijo. Sodelovanje je konkretnejše oblike na arhivskem področju dobilo po kongresu Mednarodnega arhivskega sveta v Pekingu leta 1996 in podpisu meddržavnega sporazuma o kulturnem sodelovanju v letu 1998. Leta 1999 so na pobudo kitajskega veleposlaništva v Ljubljani in v okviru Sporazuma o kulturnem sodelovanju med Slovenijo in Kitajsko Arhiv RS obiskali predstavniki Državne arhivske uprave Kitajske. Leto kasneje je delegacija Arhiva RS obiskala Prvi zgodovinski arhiv Kitajske, obisk kitajskih arhivov je takrat organiziralo tudi Arhivsko društvo Slovenije. Ob vnovičnem obisku kitajskih kolegov v Ljubljani poleti 2001 smo se dogovorili, da bo Arhiv RS z razstavo o Sloveniji gostoval v Pekingu. Jeseni 2003 je bila tako v Pekingu na ogled razstava »Slovenska mesta skozi čas«.
Jasno sporočilo
Ob sodelovanju na različnih arhivskih področjih je zasluženo pozornost kmalu dobil tudi Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703–1774), ki je kot jezuitski misijonar, a tudi priznan astronom, matematik, kartograf in diplomat na Kitajskem deloval od leta 1739 do smrti leta 1774. Njegovo arhivsko dediščino namreč hranijo tako Arhiv RS kot pekinški arhivi. Leta 2003 smo se dogovorili za vzajemno evidentiranje arhivskega gradiva o Hallersteinu. Leta 2005 so predstavniki kitajskih državnih arhivov vrnili obisk in gostovali z razstavo »Biseri kitajskih arhivov«, ki je bila v organizaciji Arhiva RS najprej postavljena v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, nato je obiskala še arhiva v Celju in Mariboru. Del gostujoče razstave so bili tudi dokumenti, ki se nanašajo na Hallersteina in jih hrani Prvi zgodovinski arhiv Kitajske v Pekingu. Faksimile teh dokumentov je kitajski arhiv takrat poklonil Arhivu RS.
Gosti v dvorani v prvem nadstropju
Dobri odnosi med arhivi obeh držav so se odrazili tudi pri sodelovanju v mednarodnem projektu o Hallersteinu. Rezultat raziskovanja njegovega življenja in dela so poleg na novo odkritih arhivskih dokumentov med drugim razstava »Nadčasovni prenos. Umetniške interpretacije življenjske zgodbe Ferdinanda Avguština Hallerja von Hallersteina« (leta 2008 je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in v Mestnem arhivu v Šanghaju) in znanstveni zbornik, ki sta ga KID KIBLA in Arhiv RS izdala leta 2009 ter je bil nato preveden v kitajščino. V omenjenih delih je Hallerstein »zaživel« ne le kot most med preteklostjo in sedanjostjo, ampak tudi kot most med Slovenijo in Kitajsko.
Svilena pot
Predstavniki Arhiva RS so leta 2008 spet obiskali Upravo kitajskih državnih arhivov in tudi Stari pekinški observatorij. Tam je veliko pozornosti požel zvezdni opazovalnik, ki ga je načrtoval F. A. Hallerstein. Rodila se je ideja o postavitvi Hallersteinovega »spomenika« – replike t. i. ekvatorialne obročaste krogle (astronomskega opazovalnika) – v Ljubljani. Leta 2012 je Arhiv RS sprožil uradno pobudo za postavitev spomenika, ki so jo podprli Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenski etnografski muzej in Univerza v Ljubljani, načelno sta predlog podprla tudi Ministrstvo za zunanje zadeve ter takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Da pobuda ne bi zamrla, je Arhiv RS avgusta 2015 vnovič posredoval pobudo Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za zunanje zadeve in predsedniku Vlade RS.
Temeljni kamen za spomenik
Leta 2015 je bila otvoritev razstave o F. A. Hallersteinu v Državnem zboru RS, kjer je bila spet izražena podpora postavitvi spomenika. Decembra 2016 je Univerza v Ljubljani predlagala imenovanje skupnega slovensko-kitajskega odbora, ki bi nadaljeval postopke in preučil možnosti za realizacijo postavitve. Julija 2017 je bila v parku pred arhivom odprta občasna razstava »Hallerstein in Svilna pot«, ki jo je ob prisotnosti kitajskega veleposlanika v Sloveniji odprl predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez. Oba sta se takrat zavzela za skorajšnjo postavitev replike zvezdnega opazovalnika pred Arhivom RS.
Zunanji del razstave
V istem času je bila na obisku v Sloveniji delegacija Kitajske akademije znanosti, ki je skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti med načrtovane skupne projekte uvrstila tudi postavitev spomenika Hallersteinu. Septembra 2017 se je slovenski minister za kulturo Tone Peršak ob 3. ministrskem forumu kulturnega sodelovanja Kitajske z državami srednje in vzhodne Evrope v mestu Hangzhou srečal s kitajskim ministrom za kulturo in mu omenil pobudo za postavitev replike Hallersteinove obročaste krogle v Ljubljani, kar je le-ta sprejel z zanimanjem in odobravanjem. Odtlej je bila postavitev spomenika večkrat tudi tema na srečanjih drugih visokih predstavnikov obeh držav. Aktivno se je v projekt vključila tudi Mestna občina Ljubljana in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu. Državna arhivska uprava LR Kitajske pa je ob pripravah na otvoritev pričujoče razstave in spomenika poslala Arhivu RS še digitalne kopije novo odkritih dokumentov o Hallersteinu.
Dr. Bojan Cvelfar
Prizadevanja več institucij in posameznikov za postavitev spomenika so bila iz leta v leto konkretnejša in po dobrem desetletju od prve uradne pobude kaže, da bo replika obročaste krogle kot simbol kitajsko-slovenskega sodelovanja na znanstvenem, kulturnem in arhivskem področju kmalu res stala v njegovem rojstnem mestu, v neposredni bližini osrednjega slovenskega arhiva in nekdanjega jezuitskega kolegija, v katerem se je Hallerstein šolal in začel svojo pot med zvezde. V pričakovanju postavitve obeležja bi se rad zahvalil vsem ustanovam in posameznikom, ki so sodelovali pri tem pomembnem simbolnem projektu. (Tu objavljam širšo verzijo zgodovine odnosov v zvezi s Hallersteinom, kot jo je direktor objavil v katalogu, v samem govoru pa malo skrajšal).
Namestnik generalnega direktorja Državne arhivske uprave LR Kitajske Wei Hongtao
V imenu Državne arhivske uprave LR Kitajske je spregovoril namestnik generalnega direktorja Wei Hongtao.
Veleposlanik Wang Shungking je prav tako spregovoril in še posebej toplo pozdravil predsednico RS Natašo Pirc Musar.
Veleposlanik Wang Shunqing
Z zvezdnim opazovalnikom sem se najprej seznanil na prvi dan dela kot veleposlanik v Sloveniji. Še preden sem ga videl v živo, sem prevzel pomembno nalogo priprave replike, ki bo postala spomenik kitajsko-slovenskemu prijateljstvu. Ta slavni astronomski instrument, ki ga je naročil cesar Qianlong iz kitajske dinastije Qing, je bil po desetih letih dokončan leta 1754 pod okriljem Ferdinanda Avguština Hallersteina, Slovenca, ki je bil takrat nadzornik Cesarskega urada za astronomijo, in je klasična mojstrovina med velikimi bronastimi starodavnimi astronomskimi instrumenti. Ime zvezdni opazovalnik pooseblja romantično domišljijo takrat živečih ljudi o prostranosti vesolja.
Razstava v parku
Poleti leta 2019 sem zvezdni opazovalnik videl v živo v Starem pekinškem observatoriju Pekinškega planetarija. Da bi mi pomagali bolje opraviti svojo nalogo, so v Pekinškem planetariju naredili izjemo in mi dovolil, da si ga ogledam od blizu. Do najmanjše podrobnosti narejen, umetnini podoben podstavek in drobno merilo instrumenta sta name naredila velik vtis. Zvezdni opazovalnik je rezultat znanja in sposobnosti širokega nabora ljudi in si zasluži mesto med zakladi starodavnih kitajskih astronomskih artefaktov. Na temelju kitajskih tradicionalnih astronomskih instrumentov in oblikovnih rezbarij izdelana naprava uporablja 360-stopinjski obseg delitve in evropski slog gradnje, kar je močno povečalo natančnost merjenja.
Stari model
Ko sem gledal skozi kukalo zvezdnega opazovalnika, se mi je zdelo, da gledam isto zvezdnato nebo, kot ga je pred 300 leti opazoval Hallerstein. Potoval je čez oceane in prispel do oddaljene Kitajske, premagal je jezikovne in kulturne razlike ter druge ovire, temu posvetil svoje življenje in ustvaril najznamenitejši astronomski instrument svojega časa. V dolgih letih, ki so sledila njegovi smrti, je zvezdni opazovalnik preživel spremembe in preizkušnje stoletij, a kljub temu ostal nedotaknjen. Med vojno je bil večkrat prestavljen, vendar se je na koncu vrnil v domovino. Danes svetu pripoveduje zgodbo o izmenjavi in zbliževanju dveh civilizacij, Kitajske in Evrope.
Čembalist Dalibor Miklavčič
Obisk Pekinškega planetarija me je osupnil in me prisilil k temeljitemu razmisleku o pomenu replike zvezdnega opazovalnika kot spomenika kitajsko-slovenskemu prijateljstvu. Ugotovil sem, da bi bila škoda tako za Hallersteina, ki si je takrat prizadeval za odličnost, kot za vse prihodnje obiskovalce spomenika, če replika ne bi bila izdelana po najvišjih standardih in bi prikazovala zvezdni opazovalnik v njegovi izvirni obliki. Po dolgem premisleku sem se odločil, da povabim strokovnjake iz Pekinškega planetarija, da bi sodelovali pri izdelavi replike, in jim naročil, naj najamejo vrhunsko kitajsko ekipo, ki bo predmet obnovila s pomočjo podatkov 3D-skeniranja, da bo vreden naziva spomenik kitajsko-slovenskega prijateljstva. Upam, da bo v prihodnosti vsakdo, ki bo stopil pred ta spomenik, skozi izkustvo dolge zgodovine kitajsko-slovenskih izmenjav začutil novo obdobje razvoja kitajskoslovenskega prijateljstva in sodelovanja.
Razstava izvirnih dokumentov v drugem nadstropju ARS
Ferdinand Avguštin Hallerstein je na Kitajskem preživel 36 let in začel zgodovino prijateljskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo ter izjemno prispeval h kulturnim izmenjavam med Vzhodom in Zahodom. Čas mineva, generacije se menjavajo, medtem ko kitajsko-slovenski odnosi vstopajo v novo obdobje razvoja. Državi sta daleč narazen, vendar razdalja več kot 7.000 kilometrov zdaj ni več ovira za prijateljske izmenjave. Od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo se odnosi med državama stalno in zdravo razvijajo, s tesnimi stiki na vseh ravneh, s plodnim vzajemno koristnim sodelovanjem med obema stranema in številnimi humanističnimi izmenjavami. Kot spomenik kitajsko-slovenskemu prijateljstvu bo replika zvezdnega opazovalnika čudovit simbol prijateljstva med državama ter vzajemnega spoštovanja vzhodnih in zahodnih civilizacij. (Objava širšega nagovora iz kataloga).
Razstava v parku je zasnovana širše
Hallersteina je obširno najprej v slovenščini, nato pa na povabilo in sugestijo svoje žene, Kitajke Huiqin Wang še v tekoči kitajščini predstavil profesor kitajskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti, prevajalec in tolmač dr. Mitja Saje.
Dr. Mitja Saje
Ferdinand Augustin Haller von Hallerstein, s kitajskim imenom Liu Songling, je izhajal iz plemiške družine, ki je posedovala dvorec v Mengšu. V status barona je bil povišan njegov ded, ki je po tedanjih običajih staremu priimku Haller dodal še plemiški naziv von Hallerstein. Odraščal je v Mengšu, vendar je bil rojen v Ljubljani, 27. avgusta 1703, kjer se je tudi šolal na Jezuitskem kolegiju. Po končanem študiju v Ljubljani oktobra 1721 je stopil v jezuitski red. Leta 1728 so ga potrdili za misijonarsko službo. Na pot proti Kitajski je krenil iz Trsta septembra 1735 in s seboj kot popotnico vzel tudi slovensko katoliško pesmarico, ki jo sedaj hrani osrednja knjižnica v Pekingu. Na daljno pot je krenil iz Lizbone, kjer je na ladjo čakal več mesecev in se v tem času naučil portugalsko. Pred odhodom je vzpostavil dober odnos s portugalsko kraljico Marijo Ano, ki je bila habsburškega rodu in sestra cesarja Karla VI.
Hallersteinov vpis v ljubljansko krstno knjigo
Z njo in s portugalskim dvorom je ohranjal stike ves čas svojega bivanja na Kitajskem. Z dvorom rimsko nemškega cesarstva je bil povezan še prek svojega brata Vajkarda Hallersteina, ki je bil med leti 1738–73 v Bruslju spovednik cesarjevega brata vojvode Karla Aleksandra Lotarinškega. Pomembne so bile tudi Hallersteinove povezave prek družine njegove matere Suzane Elizabete baronice Erberg z gospostva Dol pri Ljubljani. Aprila 1736 se je s skupino jezuitov vkrcal na portugalsko ladjo, ki je s postankom v Mozambiku priplula v portugalsko kolonijo Goa v Indiji, kjer so zaradi zapletenih političnih in varnostnih razmer morali jezuiti, namenjeni na Kitajsko, čakati kar sedem mesecev. Naslednji postanek na tem več kot dve leti dolgem potovanju je bil v Malaji, od koder so s francosko ladjo jeseni 1738 prispeli v Macao. Naslednjo pomlad je dobil dovoljenje za službo astronoma in matematika na cesarskem dvoru in odpotoval proti Pekingu, kamor je prispel 13. junija 1739.
Za vse je bilo prostora premalo
Že takrat je Hallerstein slovel kot dober matematik, zato je takoj nastopil službo kot namestnik predstojnika Cesarskega astronomskega urada in po smrti Ignaca Köglerja leta 1746 sam prevzel mesto predstojnika, ki ga je zadržal vse do svoje smrti oktobra 1774. V svojem bogatem znanstvenem delu je vzpostavil sodelovanje z akademijami znanosti v Sankt Peterburgu, Parizu in Londonu ter tako vzpostavil plodno znanstveno korespondenco med tedanjo Evropo in Kitajsko. Poleg astronomskih opazovanj, korekcije kitajskega koledarja in izdelave velikega astronomskega opazovalnika (obročasta krogla ali armilarna sfera) je njegovo znanstveno delo obsegalo še izdelavo geografskih kart, izračun zemeljske dolžine Pekinga s pomočjo istočasnega opazovanja Jupitrovih lun in tako ugotovljene časovne razlike med Parizom in Pekingom, odkritje kometa, poskuse z induktivno elektriko in vakuumsko tehniko, proučevanje avtohtonih kitajskih rastlin in živali ter prvi izračun števila kitajskega prebivalstva za leti 1760 in 1761, s katerim je šokiral tedanjo Evropo z oceno, da je imela Kitajska skoraj dvakrat toliko prebivalcev kot Evropa. V letih, ki jih je preživel v Pekingu, je igral vidno vlogo, saj se je izkazal kot odličen astronom, matematik in diplomat. Živel in deloval je v portugalskem misijonu pri Južni cerkvi v bližini mestnih vrat Xuanwu ob južni stranici tedanjega pekinškega obzidja in ves čas ohranjal stike s portugalskim dvorom. V Pekingu se je najprej učil kitajski jezik in nato začel delati kot namestnik predstojnika v Cesarskem uradu za astronomijo qintian jian 钦天监, kjer je po smrti že dolgo bolehnega predstojnika leta 1746 sam postal predstojnik. Na tem položaju je nato ostal vse do svoje smrti leta 1774. Leta 1752 ga je cesar Qianlong določil za spremstvo portugalskega kraljevega odposlanca, zato je odpotoval v Kanton Guangzhou 广州 in nato spremljal odpravo v Peking. Po petih tednih gostij in sprejemov na dvoru je odpravo spremljal še na povratku v Kanton in se nato vrnil v Peking. Za dvakratno pot v Kanton in nazaj je porabil nekaj več kot eno leto. Po uspešno opravljeni nalogi mu je cesar podelil naziv državnega uradnika (mandarina) tretje stopnje.
Dr. Mitja Saje predstavlja knjige o Hallersteinu
Hallerstein je imel kot predstojnik urada za astronomijo zelo zahtevno nalogo usklajevati interese jezuitov s cesarskim dvorom na eni strani in na drugi strani s kitajskimi učenjaki, ki so mu bili podrejeni in so delali v njegovem uradu. Poleg tega so obstajala trenja tudi med jezuiti, ker so predstavljali interese različnih evropskih prestolnic, zlasti med skupino, ki je bila pod pokroviteljstvom Portugalske, in med drugo skupino, za katero je stal francoski dvor. Prav pri urejanju in usklajevanju teh občutljivih odnosov se je Hallerstein izkazal za odličnega diplomata. Hallerstein je bil eden izmed redkih tujcev s tako visokim državnim nazivom in je od vseh jezuitov najdlje vodil delo astronomskega urada. Plod njegovih astronomskih opazovanj je bilo obširno delo »Observationes Astronomicae«, ki ga odlikujejo ene izmed najnatančnejših meritev pozicije in svetilnosti zvezd s pomočjo klasičnih instrumentov. Med drugim je odkril komet in je zato po njem imenovan eden od asteroidov, ki so ga pred leti odkrili slovenski astronomi. Pripravil je načrte in po letu 1746 tudi vodil dela pri izdelavi nove ekvatorialne obročaste krogle za astronomski observatorij v Pekingu, ki jo je naročil cesar Qianlong. To je bil zahteven projekt, ker je cesar zaradi uradnega geocentričnega pristopa zahteval ekvatorialno zasnovo, medtem ko so jezuiti opravljali meritve na osnovi heliocentričnega sistema in ekliptike. Zato je ta obročasta krogla neke vrste hibrid s kombinacijo obeh principov in predstavlja unikum med tovrstnimi instrumenti na svetu. Dela so končali leta 1754 in ta krogla je največji ohranjeni astronomski opazovalnik na ploščadi starega observatorija v Pekingu.
Sajetova razlaga
V isti stavbi je sedaj muzej, kjer so stari astronomski opazovalniki na ogled obiskovalcem na strešni ploščadi. Naj kot zanimivost omenim, da je ta obročasta krogla skupaj s še štirimi drugimi instrumenti iz starega observatorija že bila v Evropi, in sicer kot nemški vojni plen po vstaji boksarjev v Pekingu leta 1900. Instrumenti so bili v Potsdamu razstavljeni vse do leta 1921, ko jih je bila Nemčija po koncu prve svetovne vojne primorana vrniti Kitajski. Hallerstein je razen astronomskih zadev izdelal še zemljevid Mandžurije in sodeloval pri pripravi velikega atlasa Kitajske, ki so ga jezuiti izdali leta 1769. Preračunal in izpopolnil je kitajski koledar in po registrih dvornih dohodkov izračunal število prebivalcev Kitajske za leti 1760 in 1761, in sicer je za 19 provinc dobil skupno število 196.837.977 prebivalcev v letu 1760 in 1.376.576 več v naslednjem letu. Ves čas svojega dela si je dopisoval z znanstvenimi akademijami v Parizu, Londonu in Sankt Peterburgu. Ko mu je zdravje začelo pešati, je novembra 1773 prosil cesarja, naj ga razreši odgovornega dela v astronomskem uradu, vendar je cesar njegovo vlogo zavrnil in vztrajal, da še naprej ostane na visokem položaju in dela, kolikor pač more. Naslednje leto se mu je stanje še poslabšalo in je umrl kmalu po tem, ko je na Kitajsko prispela novica, da je papež ukinil jezuitski red. Pokopali so ga na jezuitskem pokopališču v Pekingu, ki so ga kasneje uporniki v času boksarske vstaje oskrunili, vendar se je njegov nagrobnik ohranil in sedaj stoji v spominskem parku, kjer je bilo nekdaj jezuitsko pokopališče.
Druženje v parku pred ARS
Čeprav je imel Hallerstein tako visok položaj na Kitajskem dvoru in je dosegel tako pomembne znanstvene uspehe, se je zgodilo, da je kmalu po smrti prišel v pozabo tako v rodni Sloveniji kot širše v Evropi ter tudi na Kitajskem. Glede na položaj predstojnika cesarskega astronomskega urada in svoje dosežke bi gotovo sodil ob bok drugim znamenitim jezuitom, ki so v času dinastije Qing zasedali isti položaj pred njim, kot so Adam Shall von Bell (1591–1666), Ferdinand Verbiest (1623–1688) ali Ignatius Kögler (1680–1746) in so prisotni v vseh pomembnih zgodovinskih knjigah tistega obdobja na Kitajskem. Nasprotno je Hallerstein zaradi spleta zgodovinskih okoliščin še do nedavnega ostal skoraj pozabljen in ga ponovno obujamo šele v zadnjih desetletjih. Malo pred njegovo smrtjo je papež Klemen XIV. ukinil jezuitski red in jezuiti so padli iz žarišča osrednjih tem, o katerih bi bilo vredno pisati.
Izvirni kitajski dokument
Po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva se avstrijski zgodovinarji z njim niso ukvarjali, medtem ko je bil v Sloveniji poznan le v zelo ozkem krogu, zato njegovo ime ni prodrlo v širšo javnost. Tudi na Kitajskem so se kmalu po njegovi smrti razmere spremenile in tujci niso bili več deležni take pozornosti kot prej. Zahodne države so se začele vedno bolj vpletati v kitajske notranje zadeve in poskušale izsiliti čim več prostora za širjenje svoje trgovine, tako da se je na Kitajskem razplamtevalo nezadovoljstvo do tujcev, kar je vrglo senco vsepovprek na vsa dejanja tujcev in tako tudi Hallersteinu ni bilo prizaneseno ter ni bil več zanimiv za tedanje kitajske kronologe in zgodovinopisce. To so razlogi, da njegovega imena skoraj ne zasledimo niti v pomembnih sinoloških knjigah na zahodu niti kitajskih zgodovinskih knjigah. Druga težava je bila, da je bil v Evropi dolgo znan le s svojim domačim imenom, medtem ko je na Kitajskem v arhivih omenjan le s kitajskim imenom in zato niso poznali njegove evropske identitete. Prav zato je pomembno, da mu povrnemo ugled in ga ustrezno predstavimo domači slovenski javnosti ter mu hkrati povrnemo mesto, ki si ga zasluži tako na Kitajskem kakor tudi v sinoloških in strokovnih krogih po svetu, da bi tako dobil svoje mesto v zgodovini, ki mu glede na njegove vsestranske dosežke pripada.
Razlaga razstave Matevža Koširja
Razen med jezuiti in nekaterimi zgodovinarji znanosti, ki so vodili evidenco o njegovih znanstvenih dosežkih, Hallersteina v Evropi skoraj niso poznali. Čeprav so bila nekatera njegova pisma objavljena v jezuitskem glasilu Welt-Bott, to ni pritegnilo pozornosti sinologov, saj je bil njegov lik skoraj neznan, tako da o njem v Evropi ni bilo obsežnejših zapisov, saj so bili dokumenti o njegovem življenju in delu raztreseni po številnih evropskih arhivih od Dunaja, Bruslja, Pariza, Rima, Vatikana, Leuvna, Sankt Peterburga, Berlina do Londona in Ljubljane, medtem ko je bil zaradi nepoznavanja njegovega kitajskega imena dostop do kitajskih arhivov praktično nemogoč.
Dr. Mitja Saje
Tudi v Sloveniji so za Hallersteina vedeli zelo redki posamezniki, ki so poznali le delce iz njegovega življenja, zato ni bilo mogoče ustvariti celovite podobe o veličini njegovega dela. Prvi se je sistematičnega raziskovanja njegovega življenja lotil etnolog dr. Zmago Šmitek, ki je v 80. letih 20. stoletja začel proučevati slavne Slovence, ki so v preteklih stoletjih potovali v daljne dežele, in leta 1986 njihove življenjske zgodbe objavil v knjigi: Klic daljnih svetov, Radovljica, založba Didakta, v kateri je eno poglavje posvetil Avguštinu Hallersteinu. Njegova zgodba ga je tako pritegnila, da se je lotil poglobljenega raziskovanja in iskanja dokumentov v evropskih arhivih in podatkov iz Hallersteinovih pisem, tako da je zbral večino gradiva, ki je bilo dostopno v Evropi, ter na temelju tega objavil obširno študijo o njegovem življenju in delu z naslovom Zvezde nad Kitajsko, Avguštin Hallerstein v knjigi: Srečevanja z drugačnostjo, ki je izšla leta 1995, prav tako pri založbi Didakta v Radovljici. V tem času so se tudi že sprostile razmere na Kitajskem, tako da je avtorjevemu kolegu etnologu Ralfu Čeplaku uspelo priti do Hallersteinovega nagrobnika, ki prej ni bil dostopen, ker je bilo jezuitsko pokopališče znotraj ograjenega kompleksa Partijske šole v Pekingu. Fotografijo nagrobnika je dr. Šmitek objavil v zgoraj imenovani študiji in tako smo izvedeli za Hallersteinovo kitajsko ime Liu Songling, ki nam je dalo možnost, da smo lahko začeli dokumente o njem iskati tudi na Kitajskem.
Avtorske knjige in simpoziji
Več ali manj istočasno z nastajanjem celostne podobe Hallersteina so prve sadove obrodili tudi stiki Arhiva Republike Slovenije z njegovimi kitajskimi partnerji. Sodelovanje s kitajskimi arhivi je potekalo že v času SFR Jugoslavije. Ob obisku delegacije kitajskih arhivov v Jugoslaviji leta 1980 je naša stran kitajskim partnerjem prvič podala prošnjo, naj preverijo Hallersteinovo identiteto in okoliščine njegovega bivanja v Pekingu. Naloge se je lotil tedanji namestnik direktorja Prvega zgodovinskega arhiva Kitajske, Ju Deyuan, ki je na temelju podanih podatkov in primerjave s kitajskimi viri potrdil njegovo identiteto s kitajskim imenom Liu Songling. O njegovem delu v Cesarskem astronomskem uradu in njegovih zgodovinskih dosežkih je napisal obsežen članek, ki ga je ob 210. obletnici Hallersteinove smrti leta 1985 objavil v prvi številki revije Muzeja cesarske palače. V tem članku je tudi prvič potrdil Hallersteinovo slovensko poreklo, saj so ga do tedaj imeli za Nemca, ker na njegovem nagrobniku piše Germanus Carniolius. Nova razlaga je pojasnila, da gre za deželo Kranjsko, ki je bila nekdaj del Avstrije, medtem ko je zdaj del Slovenije.
Napis na podstavku v slovenščini
Nov mejnik v proučevanju Hallersteina je predstavljala pobuda Janeza Škrlepa, direktorja muzeja v Mengšu, kjer so osnovali prvo muzejsko zbirko o Hallersteinu, za simpozij o Hallersteinu ob 300-letnici njegovega rojstva. Simpozij je bil v Ljubljani leta 2003 in je vključeval tako zgodovinarje in jezuite, ki so se že ukvarjali s proučevanjem Hallersteina, kot tudi sinologe, ki so dobili navdih, da te raziskave razširijo na raziskovanje okoliščin, v katerih je delal na Kitajskem, in zbiranje dokumentov o njegovem delu na Kitajskem. Rezultat tega simpozija je bil zbornik: Mandarin Hallerstein, Kranjec na Kitajskem dvoru, ki ga je izdal Muzej Mengeš v sodelovanju z založbo Didakta iz Radovljice. Pomemben del zbornika je bil slovenski prevod pisem, ki jih je Hallerstein pisal iz Pekinga. Drugi vidni dosežek tega simpozija je bila postavitev dvojezične slovensko-kitajske spominske plošče na Hallersteinovo domačijo v Mengšu. Istega leta je prof. zgodovine znanosti Stanislav Južnič pri Tehniški založbi Slovenije izdal še knjigo o Hallersteinovem znanstvenem delu z naslovom: Hallerstein, kitajski astronom iz Mengša.
Dokumenti so prišli iz Pekinga
Ta simpozij je razširil vedenje o izjemnosti Hallersteinovega dela na Kitajskem ter tudi o pomenu njegovega kulturnega poslanstva pri vzpostavljanju zgodnjih stikov med Evropo in Kitajsko ter seveda tudi o izrednem pomenu, ki ga je njegov visoki položaj na kitajskem dvoru imel za kulturne stike med Slovenijo in Kitajsko. S tem se je povečalo zanimanje za nadaljnje raziskovanje njegovega bivanja na Kitajskem, pri čemer se je začela vključevati zlasti nova skupina sinologov, ki se je začela kre piti z začetkom rednega študija sinologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani od leta 1995 dalje. S poznavanjem jezika in družbenih razmer na Kitajskem smo bili sinologi bolje opremljeni za zahtevne naloge iskanja novih virov in proučevanja okoliščin, v katerih je delal Hallerstein. Pri tem je veliko pomagalo dobro sodelovanje z Arhivom Republike Slovenije, ki je našim sinologom prek svojih partnerjev odprl vrata do zgodovinskih arhivov na Kitajskem. Mag. Jani Osojnik je v Osrednji pekinški knjižnici prvi odkril slovensko pesmarico, ki jo je Hallerstein prinesel s seboj na Kitajsko, in tako potrjuje njegovo znanje slovenščine.
Tu bo stal spomenik
V Prvem zgodovinskem arhivu Kitajske, kjer hranijo državne in cesarske dokumente zadnje dinastije, smo našli nad dvajset cesarskih dokumentov, ki se nanašajo na Hallersteina, in dosegli, da jih od tedaj dalje pri pregledovanju arhivskega gradiva sistematično zbirajo, tako da se je njihovo število že več kot podvojilo. Druga naloga je bila povrniti Hallersteinu ugled in mu zagotoviti zgodovinsko veljavo, ki mu pripada tako v Evropi kot na Kitajskem in v širši svetovni strokovni javnosti, ob bok ostalim velikim jezuitom, ki so od 16. do 18. stoletja delali na Kitajskem. Otvoritvena predstavitev Hallersteina širšim sinološkim krogom je potekala na 16. konferenci Evropske zveze za kitajske študije EACS leta 2006 v Ljubljani, kjer so se vrstila predavanja in okrogla miza o pomenu jezuitov in njihovega dela na Kitajskem v času zadnjih dinastij s poudarkom na pomenu Hallersteina in odkrivanja njegove skoraj pozabljene vloge kot predstojnika Cesarskega astronomskega observatorija. Številni udeleženci te konference so se strinjali glede njegovega pomena za sinologijo in zgodovino, še posebej v Sloveniji, Avstriji, na Portugalskem in Kitajskem, torej v državah, s katerimi je bilo njegovo delo najbolj povezano. Kasneje so se podobna predavanja na temo Hallersteina vrstila na številnih mednarodnih sinoloških srečanjih in tudi na konferencah o zgodovini znanosti.
Z razstave v ARS
Naslednji korak za promocijo Hallersteina mednarodni javnosti je bil storjen, ko smo v sodelovanju z multimedijskim centrom KIBLA iz Maribora pridobili projekt EU na področju kulturnega dialoga med EU in Kitajsko z naslovom Hallerstein, pri čemer je bila KIBLA nosilec projekta, medtem ko so kot partnerke sodelovale institucije iz Avstrije, Češke, Portugalske in Kitajske. Projekt je bil zastavljen kot kulturno-umetniška promocija in znanstveno-raziskovalna naloga. V tem okviru so potekali kulturni dogodki za promocijo Hallersteina v vseh navedenih državah in znanstveni simpoziji v Mariboru, na Dunaju, v Bragi na Portugalskem in na Univerzi za jezike in kulturo v Pekingu, kjer smo ga prvič, skupaj s kitajskimi raziskovalci, ki so se že ukvarjali s Hallersteinovo zapuščino, celovito predstavili kitajski strokovni javnosti. Sklepni del tega evropskega projekta, ki je potekal v letih 2008 in 2009, je bila na umetniškem področju kombinirana predstava baleta in sočasne animacije kožnih lutk v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru ter na znanstvenem področju izdaja zbornika: A. Hallerstein – Liu Songling, The Multicultural Legacy of Jesuit Wisdom and Piety at the Qing Dynasty Court, ki ga je izdala KIBLA v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije leta 2009. Zbornik poleg prispevkov domačih raziskovalcev vsebuje tudi članek kitajskega zgodovinarja Ju Deyuana, ki je na Kitajskem prvi začel proučevati Hallersteina, medtem ko dobro tretjino knjige predstavljajo angleški prevodi do sedaj znanih Hallersteinovih pisem. Zbornik je bil skupaj s pismi preveden še v kitajski jezik in je izšel pri založbi Daxiang v mestu Zhengzhou leta 2015. Istega leta je v Šanghaju pri založbi San lian shudian izšel še kitajski prevod knjige Stanislava Južniča in tako je kitajsko občinstvo prvič dobilo obsežnejše na široko dostopne informacije o življenju in delu Hallersteina, kar je bistveno povečalo njegovo prepoznavnost na Kitajskem.
Veliko zanimanje je bilo tudi kitajskih medijev
Ob njegovih znanstvenih dosežkih je treba poudariti tudi izjemen kulturni in simbolni pomen njegovega bivanja na cesarskem dvoru v Pekingu. Za povrnitev njegovega ugleda in potrditev izjemnega mesta pri vzpostavljanju zgodnjih stikov med Slovenijo in Kitajsko si že več kot desetletje prizadeva več institucij iz obeh držav, ki med seboj že dolgo dobro sodelujejo. Predvsem je to sodelovanje med Arhivom Republike Slovenije in kitajskimi arhivi, sodelovanje med obema akademijama znanosti, Univerzo v Ljubljani in Univerzo za jezike in kulturo v Pekingu, Slovenskim etnografskim muzejem, Muzejem astronomije v Pekingu in Muzejem Mengeš. Omenjene institucije so sodelovale na okrogli mizi o Hallersteinovem znanstvenem delu, ki jo je ob 100-letnici organizirala Univerza v Ljubljani oktobra 2019. Obeleženje Hallersteinovega znanstvenega dela v okviru praznovanja 100-letnice ustanovitve sodobnega univerzitetnega študija v Ljubljani je bil poklon njegovim znanstvenim dosežkom in priznanje zgodovinskih temeljev za razvoj sodobne univerze v Ljubljani.
Huiqin Wang in Nataša Pirc Musar
Prizadevanja vseh navedenih institucij so se osredotočala na pobude za postavitev replike obročaste krogle kot spomenika Hallersteinu v Ljubljani. Počakati je bilo treba še, da sta to pobudo podprli tudi vladi obeh držav, s čimer je bila odprta pot za realizacijo tega projekta. Postavitev replike obročaste krogle na prestižni lokaciji ob Ljubljanici pred Gruberjevo palačo, v kateri domuje Arhiv Republike Slovenije, bo pomenila spomenik velikemu znanstveniku in znanstvenemu dosežku našega rojaka iz 18. stoletja. Spomenik bo hkrati poudaril pomen zgodnjih stikov med Slovenijo in Kitajsko ter med Evropo in Kitajsko. S tem bo postal trajno obeležje prijateljskega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko ter navsezadnje tudi
prvovrstna kulturna in turistična zanimivost. (Razširjen tekst Sajetovega nastopa, kot je bil najprej objavljen v katalogu)
Govor in prevajanje v kitajščino Huiqin Wang
Cel instrument je dolg 3,7 metra, širok 2,1 metra in visok 3,3 metra ter tehta več kot 5 ton. Zvezdni opazovalnik je znan kot nova vrsta armilarne sfere, zasnovan kotpoenostavitev tradicionalne armilarne sfere. Struktura obroča še vedno temelji na tradicionalni kitajski armilarni sferi s tremi plastmi, vendar brez obroča horizonta v zunanji plasti in obroča ekliptike na sredini. Poleg tega si zvezdni opazovalnik izposoja tudi zahodno tehnologijo, podstavek namreč nima kvadratnega žleba, ampak se za izravnavo instrumenta uporabljajo vertikalne črte in vijaki. Namesto arhaične lestvice je obroč razdeljen po sistemu 360°, medtem ko je lestvica prerezana z vodoravno črto, da se izboljša natančnost odčitavanja. Zasnova zvezdnega opazovalnika je kombinacija tradicije in inovacij. Tak bo stal kot spomenik v Ljubljani.
Slovo predsednice republike od kitajske delegacije
Predsednica Republike Slovenije je bila na koncu slovesnosti slavnostna govornica ob odprtju razstave o Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu, ki jo je pripravil Arhiv Republike Slovenije v počastitev 320. obletnice rojstva slovenskega jezuita, astronoma, znanstvenika in diiplomata. Razstava je bila pripravljena tudi v luči 30. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko, kjer je Hallerstein deloval kot visoki cesarski uslužbenec. Predsednica republike je pozdravila dobro sodelovanje med Arhivom Republike Slovenije in kitajskimi državnimi arhivi pri pripravi razstave. Sodelovanje slovenskih znanstvenic in znanstvenikov s kitajskimi kolegicami in kolegi je označila kot gradnik mostov med državama.
Nataša Pirc Musar
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v slavnostnem govoru odprtje razstave označila kot poseben preplet sedanjosti in zgodovine, umetnosti, medčloveških odnosov in znanosti. “Znanost ne deli – znanost bogati in ravno univerzalni jezik znanosti je Hallersteinu omogočil, da je bil sprejet in cenjen v zanj in za Evropejce tedaj tujem okolju,” je poudarila predsednica republike in kot pomembno sporočilo te razstave izpostavila dober odnos med Arhivom Republike Slovenije in kitajskimi državnimi arhivi.
“Sodelovanje med arhivoma in nasploh sodelovanje slovenskih znanstvenic in znanstvenikov z njihovimi kitajskimi kolegicami in kolegi je gradnja mostov med državama. Želim si, da bi ti mostovi bili še močnejši in da bi medsebojno sodelovanje zajelo čim več področij znanosti, tako humanistike kot družboslovja in naravoslovja, ” je dejala predsednica Pirc Musar in izrazila željo, da bi razstava o Hallersteinu s številnimi dokumenti okrepila splošno vedenje o njegovem življenju in delu v širši družbi. Kot je dejala, razstava vključuje dokumente obeh držav, ki nam bodo pomagali približati Hallersteina kot znanstvenika in človeka, ki ga je tudi kitajski veleposlanik Wang Shunqing označil kot “zgodovinskega ambasadorja slovensko – kitajskega prijateljstva.”
Junaška poteza kitajske televizijske novinarke, ki je predsednici kar čez razstavno mizo pomolila pod nos mikrofon
Ob tem je predsednica republike izpostavila še eno znamenito slovensko osebnost – Almo Karlin, svetovno popotnico in pisateljico. Pomemben del njenega potovanja je bilo bivanje na Kitajskem. “Alma simbolizira prihodnost, ki jo kar nekako pozabljamo: da bi lahko en drugega razumeli, se moramo obiskovati, moramo biti radovedni. Ne smemo se zapirati v lastne meje,” je dejala predsednica republike in izrazila hvaležnost kitajskim raziskovalkam in raziskovalcem v Sloveniji, ki nam pomagajo približati in razumeti Kitajsko. “Seveda pa si želim tudi, da bi na Kitajskem razumeli Slovenijo. Zato upam na čim več novih Alm, ki bodo ambasadorke Slovenije in slovenske kulture, ne samo na Kitajskem, pač pa v Vzhodni Aziji nasploh,” je slavnostni govor sklenila predsednica Pirc Musar.
Zahvala predsednici s knjigo Hallerstein, Slovenec v Prepovedanem mestu avtorice, umetnice Huiqin Wang
V nadaljevanju si je predsednica ogledala razstavo in izrazila veselje, da bo jezik Hallersteinove in kitajske znanosti še bolj približala kopija njegovega zvezdnega opazovalnika iz cesarskega astronomskega observatorija v Pekingu, ki jo pričakujemo v kratkem.
Iz Pekinga so prišli člani ali predstavniki uprave Državnih arhivov, pri sami razstavi pa sta sodelovala tudi SAZU in Nadškofijski arhiv, med soavtorji Matevž Košir, dr. Saje, umetnica Huiqin Wang. Radovednost, kako bo izgledal sam spomenik, pa je izredna.
Objem predsednice in umetnice
V glasbenem programu so sodelovali člani Slovenian Heritage Chamber Ensemble z deli Janeza Krstnika Dolarja in Jakoba Frančiška Zupana.
Razstava bo na ogled do 26. junija.
Marijan Zlobec