Slovenska matica v okviru svojega programa čezmejnih gostovanj vabi na predstavitev knjige prof. ddr. Marije Stanonik (ur.) Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt, ki bo v sredo, 19. aprila, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici (Trgovski dom v Gorici, Korzo Verdi 52, Gorica).
Prof. ddr. Marije Stanonik, foto SAZU
O monografiji bodo spregovorile urednica in (so)avtorica knjige prof. ddr. Marija Stanonik, pomočnica tajnice-urednice Slovenske matice Zarika Snoj Verbovšek in Alenka Obid, urednica pri Annales ZRS, znanstveni založbi, pri čemer bo posebna pozornost posvečena tudi širšemu zgodovinskemu kontekstu ter etnološki in jezikoslovni vrednosti objavljenih pisem.
Naslovnica
Aleksandrinka je naziv za zdomske Slovenke, ki so od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Marija Stanonik (ur.): Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt
Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva v prvi polovici 20. stoletja v več objavah obdelano predvsem z vidika žensk, tokratna monografija pa tej tematiki postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi pisem skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje.
Marija Stanonik, foto Bukla
Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje, sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne nazadnje odlična podlaga za roman v pismih.
Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatičen prepis, da bi bil tako dostopen za jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih primorskih narečij v času fašizma, v 30. letih 20. stoletja.
Marjeta Malešič, foto Novi glas
Nastavki za dodatne študije so dani v spremnih študijah k objavljenemu viru. Ivan Bresciani, vnuk, ki se avtorja ohranjenih pisem še spominja, na kratko opiše njegovo družino, ko se mu je žena končno le vrnila iz Egipta, in njegovo smrt. Svoje spomine predstavita tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani.
Dr. Aleksej Kalc, foto ZRC SAZU
Sledijo znanstveni članki, razvrščeni po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v Egiptu.
Dr. Danila Zuljan Kumar, foto ZRC SAZU
Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novoodkritim virom. Tega pa je natančno razčlenila z več vidikov urednica in (so)avtorica akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik.
Akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik na predstavitvi knjige v dvorani Slovenske matice, foto idrija.com/Damijan Bogataj
Zgodba o večni ljubezni v času velike preizkušnje ima srečni konec. Po vrnitvi žene iz Aleksandrije sta zakonca zaživela polno življenje. Imela sta osem otrok in srečno starost. Z objavo pisem v knjigi pa je njuna družinska zgodba postala zgodba številnih mam in žena z Goriškega, ki so z delom v Aleksandriji reševale domačije pred propadom.
O aleksandrinkah je bil posnet in ustvarjen tudi dokumentarni televizijski film, ki je trajal kar 94 minut. Režiser je bil Metod Pevec.
Problem ostaja, kako pravilno pisati: aleksandrinke ali Aleksandrinke. Urednica se je odločila pisati z malo začetnico, s čimer ne poudarja prebivalke Aleksandrije, ampak neke vrste poklic, ki pa je povezan z mestom, kar je velika posebnost v jezikoslovju in imenoslovju. Drugo pa je, če je nekdo kmet, pa se tako še piše.
Če je Zlobec zlobec, pa je svetovni problem, dodajam v oklepaju.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS ter s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Dogodek soorganizirata Annales ZRS, znanstvena založba (Znanstveno-raziskovalno središče Koper) in Slovenska matica v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Marijan Zlobec