Današnja tiskovna konferenca v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata je pod vodstvom ljubljanskega župana Zorana Jankovića in direktorja ter umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka in ob nastopu ter predstavitvi glavnih sponzorjev prvič predstavila celoten program 71. Ljubljana Festivala, s tem pa se še bolj jasno nadaljuje predprodaja vstopnic, ki se je sicer začela že ob prvih delnih predstavitvah programa februarja in marca.
Tiskovna konferenca na Magistratu, foto Festival Ljubljana
Festival Ljubljana bo ponovno gostil velike orkestre in izvrstne soliste. Na programu letošnje enainsedemdesete edicije se bodo zvrstili vrhunski komorni in simfonični koncerti, baletne, operne in gledališke predstave, muzikali, Ljubljana Festival na Ljubljanici, Mednarodna likovna kolonija, mojstrski tečaji in še mnogo več. Poletje bo dolgo in pestro, obogateno s številnimi prireditvami.
Skoraj tri mesece trajajočega programa ne bi bilo mogoče izpeljati brez izdatne podpore Mestne občine Ljubljana in njenega župana Zorana Jankovića, za kar se jima Festival Ljubljana iskreno zahvaljuje.
“Veliko hvaležnost izrekamo vsem našim sponzorjem in podpornikom. Zahvala gre tudi medijem, ki poročajo o naših dogodkih, ter vsem obiskovalkam in obiskovalcem.”
Tiskovna konferenca, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Festival Ljubljana vabi stalne in nove obiskovalce ter tuje goste, ki jih je vedno več, da se “od 20. junija do 3. septembra z nami zadržujete v središču kulturnih doživetij, ki vam bodo nedvomno popestrila tople poletne večere.”
Podjetnik Janez Škrabec ostaja največji individualni sponzor Festivala Ljubljana
Letos, tako kot v zadnih nekaj letih, je opazno programsko širjenje na posamezne kulturno-umetniške segmente, ki zanimajo tako mlajše občinstvo kot one, ki si bolj želijo drugačnih, ne le simfoničnih ali komornih ter solističnih koncertov, opere in baleta, ampak so jim bližji muzikal, filmska glasba, svetovna zgodovina rocka, ples, kantavtorstvo, gledališče.., s ponovitvami posameznih uspešnih predstav iz preteklih let pa nagovarja one, ki so te priložosti zamudili, da pridejo v Poletno gledališče sedaj, ali pa še enkrat.
Kolaž nastopajočih in prireditev
Vrača se muzikal Mamma, Mia !
Muzikal presežkov in rekordov, Mamma Mia!, ki je navdušil svet in obiskovalce po vsej Sloveniji, se po premoru in epidemiji vrača v Križanke. Na osmo obletnico premiere se bodo Križanke ponovno prelevile v grški otok, na katerem se dogaja romantična komedija o nasprotujočih si prizadevanjih in sanjah enega dekleta iz 70. in drugega iz 90. let.
Prizor iz muzikala Mamma, Mia !, foto Festival Ljubljana
Glasba in besedila: Benny Andersson in Björn Ulvaeus
Besedilo: Catherine Johnson
Dodatne pesmi: Stig Anderson
Dodatni materiali in aranžmaji: Martin Koch
Originalna zamisel: Judy Cramer
Producent: Jurij Franko
Režiser: Jug Radivojević
Prevod in priredba pesmi: Tomaž Domicelj
Prevod besedila: Živa Čebulj
Glasbeni vodja: Patrik Greblo
Koreografinja: Mojca Horvat
Scenograf: Aleksandar Denić
Kostumografinja: Bojana Nikitović
Oblikovalec govora: Martin Vrtačnik
Tri glavne pevke
V glavnih vlogah: Simona Vodopivec Franko, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Gojmir Lešnjak Gojc, Uroš Smolej, Marjan Bunič, Lea Bartha Pesek, Matjaž Kumelj
(15. in 16. junija, ob 21. uri, Poletno gledališče Križank)
Sklepni aplavz leta 2019
Otvoritev 71. Ljubljana Festivala
Poletna noč 2022, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Tradicionalni gala koncert Poletna noč, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice, bo tokrat posvečen izjemnemu avtorskemu opusu kantavtorja Tomaža Domicelja, ki letos praznuje 75 let.
Čista akustika, foto Festival Ljubljana
Ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla bodo Domiceljeva najbolj znana dela izvedli priznani slovenski solisti.
(20. junija, ob 20.45, Kongresni trg)
Tomaž Domicelj, foto Festival Ljubljana/Mediaspeed
Prizor iz baleta po scenski kantati Carla Orffa, foto SNG Opera in balet Maribor/
Carmina Burana Edwarda Cluga
Orffova največja uspešnica, scenska kantata Carmina Burana, bo tokrat uprizorjena po idejni zasnovi koreografa Edwarda Cluga. Gonilna sila koreografije je, sledeč vsebini različnih besedil, paralelizem med cikli narave, zlasti med pomladnim prebujanjem narave, ter človeškim življenjem in poželenjem.
Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895–1982) danes velja za eno najbolj znanih glasbenoscenskih del (scenskih kantat), dokončanih leta 1936, v času vzpona nacizma, čeprav so nacisti Orffovo glasbo opisovali kot degenerirano (»entartete Musik«).
Orff je v kantati Carmina Burana po ideji Richarda Wagnerja o celovitem umetniškem delu (Gesamtkunstwerk) želel uresničiti koncept »theatrum mundi«, »gledališča sveta«, v katerem je glasba tesno prepletena z gibom in govorom.
Orffova umetniška konfiguracija je posledično prilagodila glasbeni tok do te mere, da je glasbo kot zvočni fenomen mogoče polno realizirati le skozi dramski kontekst na odru, kar je s sodobnimi in čisto koncertnimi izvedbami Carmine Burane težko dosegljivo.
Med pisanjem tega kompleksnega dela s polnim latinskim naslovom Carmina Burana: Cantiones profanae cantoribus et choris cantandae comitantibus instrumentis atque imaginibus magicis (Pesmi iz Beuerna: posvetne pesmi za pevce in zbore, izvajane z glasbili in čarobnimi podobami ) je Orff ustvaril edinstveno glasbenoscensko delo s specifično dramaturgijo, z uporabo ohranjenega srednjeveškega pesniškega kodeksa, ki ga sestavlja kar 254 pesmi, nastalih v posvetni latinščini vagabundskih študentov, srednji visoki nemščini in stari francoščini med 11. in 13. st .stoletja. Orff se je osredotočil predvsem na niz pomensko in značajsko zelo različnih posameznih epizod in ne toliko na (v strogem klasicističnem smislu) evolucijsko konstrukcijo glasbene celote, zato ne preseneča, da ne bomo našli pretirano kompleksne harmonije v delu. V prid sprostitvi polne ekspresivnosti zapetega besedila je slednje pogosto umeščeno v nenavadno visoke registre vseh treh vokalnih partov, predvsem v tenorski ariji Olim lacus colueram , »falsetto« ariji za bariton Dies, nox et omnia in sopran, arija Dulcissime.
Pri komponiranju kantate Carmina Burana , ki skupaj s drugima dvema kantatama Catulli Carmina ( Katulove pesmi ) in Trionfo di Afrodite ( Zmagoslavje Afrodite ) tvori triptih Trionfi ( Zmagoslavja ), je Orff našel navdih v razmeroma preprostem, a dramatičnem učinkovite melodije pozne renesančne pesmi, zlasti madrigalov Williama Byrda in Claudia Monteverdija. Pri ustvarjanju bleščeče orkestracije, ki ima moč evociranja pompoznih dramatičnih trenutkov, vključno z uvodno O Fortuna, velut luna statu variabilis ( O Fortuna, ti si kot menjajoča se luna), Orffa je navdihnil zgodnji opus Stravinskega – zlasti njegov balet Les noces ( Svatba ) – za katerega je bil ritem primarni glasbeni element. Ritem bo ključnega pomena tudi pri določanju vstopne točke, s katero se Edward Clug v svoji značilni poetiki loteva navdihujočega koreografskega raziskovanja srednjeveških skrivnosti in različnih pogledov na življenje, ki so v resnici – v nasprotju z našim pogosto ozkoglednim dojemanjem – pregovorno »temačen« srednji vek – zelo liberalen in ga lahko primerjamo s sodobnim hedonizmom.
Ključni vizualni element, ki ga Clug razširi v pomembno koreografsko razsežnost, je krog, ki velja za najpreprostejšo geometrijsko obliko in hkrati najpopolnejšo stvaritev narave (v krožni obliki najdemo zvezde, planete, nebesna telesa pa se običajno gibljejo). v eliptičnih tirnicah). Poleg tega je krog simbol ontološke popolnosti in popolnosti, torej prehoda življenja v smrt in obratno, na kar nakazujejo številni alkimistični simboli in emblemi bodisi vzhodne bodisi zahodne ezoterične tradicije. Krog in njegovo središče kot princip gnozedeluje kot iniciacijski moment za plesalce, kot prazačetek plesnega kolektiva, ki gledalca skozi neprekinjen zvočni dražljaj Orffove glasbe popelje skozi različna življenjska obdobja, energetska stanja in psihične arhetipe. Skozi Clugovo ekspresivno mojstrsko koreografijo se na odru manifestira nekakšna evolucija življenja, pomenljivo začrtana s silami refleksije in privlačnosti. Koreografinjina vizija pričara alegorijo v ustvarjanju novih ritualov življenja, ki vodijo v postopno simbolno ločitev ljubečega para kot prvobitne celice civilizacije. Ob pevski invokaciji, ki temelji na besedilih iz tega znamenitega srednjeveškega kodeksa, predstava skozi sintezo glasbe, besede in plesa ustvarja tako rekoč vse pogoje za globoko in intenzivno duhovno doživljanje življenja. (Iz programske knjižice).
Delo bo v novem slovenskem prevodu Benjamina Virca zazvenelov izvedbi Simfoničnega orkestra SNG Maribor in Zbora Opere SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča.
Koreograf
Edward Clug
Velik uspeh takoj po mariborski premieri
(22. junija, ob 21. uri, Poletno gledališče Križank)
Marguerite Duras Zamaknjenost Lol V. Stein
Uprizoritev Matjaža Bergerja Zamaknjenost Lol V. Stein bo temeljila na mobilizaciji infinitezimalne fragilnosti ženskega bila in ritma, ki se razpira med neizrekljivim in skrivnostnim in z močnim obeležjem Želje v Pogledu.
(22. junija, ob 20. uri, Galerija Božidar Jakac, Konstanjevica na Krki)
Kdo se boji Virginie Woolf
Drama Kdo se boji Virginie Woolf Edwarda Albeeja je postavljena v univerzitetno, domnevno uglajeno intelektualno okolje, ki pa kmalu razgali svojo mnogotero problematičnost in krutost. Albeejeva igra je ob nastanku temeljno zaznamovala gledališče in film, pa tudi razumevanje sveta svojega časa. Svojimi osrednjimi temami – zahtevo po uspehu, mitom o srečni družini z otroki, prepletom iluzije in resnice – je danes bolj živa kot kadarkoli.
(23. junija in 27. avgusta, ob 20.uri, Križevniška cerkev)
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec