Figuralika – Izbrani primeri iz slovenske umetnosti


V Cukrarni bodo v četrtek, 6. aprila, ob 19. uri, odprli skupinsko razstavo Figuralika. Izbrani primeri iz slovenske umetnosti. Razstava vključuje 32 avtorjev z deli v razponu od druge polovice prejšnjega stoletja do danes.

Marko Jakše – Anomal, 2010 – 2013, olje na platno, 188 x 203 cm

Berko, Janez Bernik, Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Milan Erič, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Zmago Jeraj, Staš Kleindienst, Lojze Logar, Erik Lovko, Živko Marušič, Franc Mesarič, Zoran Mušič, Silvan Omerzu, Miha Perne, France Peršin, Štefan Planinc, Marij Pregelj, Maksim Sedej ml., Marjan Skumavc, Ana Sluga, Gabrijel Stupica, Matej Stupica, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Marko Šuštaršič, Milena Usenik, Sašo Vrabič, Uroš Weinberger.

Berkova slika Model iz leta 1975 v stalni zbirki Moderne galerije

Čeprav so bila prav vsa zgodovinska obdobja zaznamovana s krizami in neizprosnostjo ter podčrtana z brezizhodnostjo, se za vsako novo obdobje zdi, da nosi svojo lastno, novo vrsto krize. Današnji človek se spopada predvsem z razpadom marsikaterih dolgo utečenih sistemov in rušenjem nekaterih temeljnih družbenih vrednot. Sodobna družba, ki ji vlada potrošnika misel, je človeka oropala občutka skupnosti, pripadnosti in smisla ter povzročila odtujenost. V strah in tesnobo, predvsem pa v duhovno sterilnost in intelektualno paralizo nas pehajo tako podnebne krize kot vojna žarišča. V današnjem individualiziranem svetu, ki mu vlada informacijsko-komunikacijska tehnologija in vseprisotnost elektronskih medijev, posledično izgubljamo  cilje in pravo orientacijo, znašli smo se v svetu odtujenosti – od narave, od odnosov, od nas samih. Umanjkala nam je neka ideja, ki bi nas združevala, nam dajala smisel in občutek pripadnosti. Nedvomno postaja eksistencializem, ki se je kot filozofija kriznih obdobij ali kot reakcija na krizna obdobja pojavljal že v antiki in srednjem veku, predvsem pa v moderni eksistencialistični misli prejšnjega stoletja, danes spet aktualen.

Staš Kleindienst, Antiarkadija, olje na platnu, 2020, foto: Arne Brejc/arhiv umetnika

Odtujeno stanje duha in druge novodobne oblike brezupa so bile vodilo pri zasnovi in izboru del za skupinsko razstavo slovenske umetnosti, na kateri bo predstavljen izbrani prerez individualnih likovnih govoric in poetik 32 avtorjev, ki so v svojih celotnih opusih ali le v določenih razvojnih fazah, upodabljali realni kot tudi metafizični svet na bolj ali manj mimetični način. Figuralne tendence so se namreč v slovenski umetnosti manifestirale v specifičnih posameznih umetnostnih pojavih, likovnih smereh in govoricah, kot so eksistencialistična figuralika, ekspresivna figuralika, fantastična umetnost, popart, fotorealizem oziroma hiperrealizem, nova podoba ter umetnost reinterpretacije novo medijskega sveta, na katero sta vplivala razmah informacijsko-komunikacijske tehnologije, prisotnost elektronskih medijev oziroma medijsko posredovanih podob.

Marko Šuštaršič

Razstava prinaša pogled na figuralni likovni jezik, ki v nasprotju z abstraktnim izrazom, prek racionalnosti, konkretnosti in čiste vizualnosti veliko bolj neposredno odslikava stvarnost. Ta je izpostavljena bodisi v portretnih reprezentacijah ali v različnih razmerjih s svetom, denimo z urbanim okoljem ali pokrajino, oziroma kot pojavna oblika zavestnih ali nezavednih znanj na imaginativni ravni. Posameznim likovnim besednjakom sledimo v razponu od avtobiografskih, politično angažiranih in družbenokritičnih do utopičnih in poetičnih.

Marjan Skumavc

Vodilo pri zasnovi in izboru del za skupinsko razstavo slovenske umetnosti so bile odtujeno stanje duha in druge novodobne oblike brezupa. Na razstavi bo predstavljen izbrani prerez individualnih likovnih govoric in poetik 32 avtorjev, ki so v svojih celotnih opusih ali le v določenih razvojnih fazah, upodabljali realni kot tudi metafizični svet na bolj ali manj mimetični način subjektivnih avtorskih izpovedih.

Lojze Logar- POP! 1968–1980

Postavitev razstave ne sledi kronološkemu redu, niti ni postavljena v časovnem zaporedju, ki bi osmišljalo generacijske ali stilne povezave; prav tako dela niso razporejena po posameznih avtorjih. Med različnimi avtorji različnih starosti, likovnih poetik in senzibilnosti so vzpostavljene dialoške povezave, zato se posamezna dela enega avtorja pojavljajo v različnih kontekstih in dialogih z deli drugih avtorjev. Narativnost razstave je na podlagi izbranih del vzpostavljena skozi podobne ali izključevalne motivike, metaforične povezave, kritične interpretacije in celo barvno komplementarnost ali nasprotje.

Mirko Bratuša – System M0822012B v Galeriji Bažato

V hodnikih galerijskih prostorov, ki omogočajo intimnejši ogled, bodo na ogled bodisi zaključena dela ali pa le pripravljalne skice manjših formatov, ki sta jih kustosinji razstave Alenka Gregorič in Mateja Podlesnik izbrali med obiski ateljejev. Te slike in risbe v obliki zaključenih kompozicijskih sklopov posameznih avtorjev omogočajo uvid v nekakšne »izseke« iz umetniških ateljejev oziroma dodatni material za razumevanje postopkov dela ter intimna avtorska razmišljanja, ki so le redko javno prikazana.

Maruša Šuštar

Razstava figuralne umetnosti sega od ključnih predstavnikov povojne slovenske eksistencialistične umetnosti do sodobnih figuralnih pristopov in ne prinaša zgodovinskega prereza tovrstne umetnosti v slovenskem prostoru. Skozi izbrane primere opozarja na raznotere umetniške pristope, od »temnega modernizma« in njegovih odvodov do refleksije svetlih, duhovitih in optimističnih postopkov in praks ter angažiranih osebnih pogledov in kritičnih refleksij na svet in okolje danes.

Uroš Weinberger – Air One Ground Zero, 2018, olje na platno, 2004 x 272 cm

Izbor del je nastajal ob obiskih ateljejev, dela že preminulih umetnikov pa so po večini izposojena iz zbirk slovenskih muzejev in galerij – med njimi so: Moderna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor, Galerija Božidar Jakac, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Galerija Antikvitete Novak, NLB Umetniška zbirka in nekatere zasebne zbirke.

Tina Dobrajc je ena najbolj cenjenih in prepoznavnih sodobnih slikark

V času trajanja razstave bo izšel katalog z besedili številnih avtorjev, s spremnim besedilom kustosinj razstave in esejem, ki ga je za katalog prispeval dr. Tomislav Vignjevič. (Po tiskovnem sporočilu). (Izbrane umetnine so ilustracije iz opusa avtorjev, niso pa še objavljene kot razstavi eksponati).

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja