V okviru 37. Slovenskih glasbenih dnevov poteka mednarodni muzikološki simpozij z naslovom Glasbena kritika nekoč in danes. To je zelo obsežna tema, tako zgodovinska kot aktualna, tako da organizatorji zlahka tvegajo lastno kritiko, ki jo lahko izrečejo najprej tisti, ki se s kritiko sploh še želijo ukvarjati. Glasbena kritika ni niti šola in še manj poklic, ampak je zgolj zelo redka posameznikova izbira in priložnost dokončne zamere ali celo osovraženosti tistega, ki si upa in zna kaj kritizirati. Še posebej, ko ali če govori in piše o živih. Eno pa je absoluto: glasbeni kritik ne moreš biti, če nimaš glasbe iskreno, ne po poklicu, rad.
Leta 2018 še skupaj: Dr. Helmut Loos iz Leipziga, dr. Jernej Weiss, dr. Primož Kuret in dr. Hartmut Krones z Dunaja, foto Marijan Zlobec
Najprej poglejmo program simpozija, ki se je že začel. Tokrat so za uvod izbrali novo dvorano Julija Betetta Akademje za glasbo v palači Kazina. Pozdravna nagovora sta imela vodja muzikološkega simpozija dr. Jernej Weiss in Karolina Šantl Zupan, prodekanja za znanstveno in raziskovalno umetniško dejavnost. Poslušali smo vabljeni predavanji Alexa Rossa (New York): Kritika klasične glasbe: ameriška perspektiva (avtor je spričo zdravstvenih težav v družini spregovoril po video povezavi), in Susanne Kogler (Gradec): Inovacije, umetnost, družba in življenje: Razmišljanja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti glasbene kritike.
Alex Ross
Alex Ross je eden najvidnejših glasbenih kritikov današnjega časa. Je sodelavec kritik revije The New Yorker in avtor knjižne uspešnice, prevedene tudi v slovenščino, Drugo je hrup.
“Tako kot pretežno povsod drugje, je v Združenih državah Amerike kritik klasične glasbe postal ogrožena vrsta. Po nekaterih ocenah se v državi z več kot 300 milijoni prebivalcev s pisanjem o klasični glasbi v medijih za polni čas preživlja manj kot deset ljudi. Trenutno nič ne kaže na to, da se bo trend obrnil. Po drugi strani je muzikologija postala bolj odprta za javnost kot v zadnjih desetletjih in raziskovalci redno objavljajo prispevke v vodilnih publikacijah na honorarni osnovi. Prihodnost ameriške kritike je verjetno v spoju novinarskega in akademskega diskurza. Kljub temu je novinarska glasbena kritika stroka, za katero se je vredno boriti, če nič drugega zaradi tega, ker omogoča intelektualno neodvisnost.
Susanne Kogler
Susanne Kogler je študirala glasbeno vzgojo, klasično filologijo in muzikologijo na Karl-Franzens-Universität in Kunstuniversität Graz. Disertacija na temo “Jezik in jezik v sodobni glasbi” (Studies on Valuation Research 39, Gradec/Dunaj: Universal Edition, 2003).
2012 Habilitacija na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Gradcu s študijo “Adorno proti Lyotardu: moderna in postmoderna estetika” (objava 2014, Karl Alber Verlag, Freiburg).
1996-2011 znanstveni asistent na Inštitutu za raziskave vrednotenja Univerze za umetnost v Gradcu.
2010-2011 Namestnica vodje Centra za raziskave spolov, od 2012 vodja Univerzitetnega arhiva.
Pedagoška dejavnost kot zasebni predavatelj na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Gradcu ter predavatelj na Univerzah na Dunaju (2009) in Celovcu (2014).
2006-2009 raziskovalno bivanje v Parizu (habilitacija Charlotte Bühler pri FWF). Gostujoči profesor na New York City University (2005) in Paris University 8 (2007 in 2010).
Številne publikacije o glasbeni zgodovini in estetiki 19.–21. stoletja.
Susanne Kogler
Susanne Kogler se je ozrla v spore v glasbeni zgodovini. “Že polemika med Giovannijem Mario Artusijem in Claudiom Monteverdijem, pa tudi Querelles des anciens et de modernes in estetske razprave v 19. in 20. stoletju kažejo, da so se kritiški spori o glasbi netili predvsem glede vprašanja umetniških inovacij. Sprva so bili vanje vpleteni večinoma teoretiki in skladatelji, v 19. in 20. stoletju pa so v ospredje stopili tudi filozofi, kot sta Friedrich Nietzsche in Theodor W. Adorno. Prav njuna pisna dela jasno kažejo, da razmišljanja o glasbi vedno izvirajo iz družbenih vrednot in določenih stališč, ne le do umetnosti, temveč tudi do življenja nasploh.
Nevarnost ideološke uzurpacije glasbe in njene kritike je postala grozeče očitna v času totalitarnih režimov 20. stoleja. V današnjem času se zdi, da je glasbena kritika ogrožena iz različnih razlogov. Po eni strani ima sedanja preobrazba javnih medijev korenit vpliv na tradicionalne kulturne prakse; po drugi strani pa se zdi, da nihče več ne verjame, da naj bi se borili za “resnico” nekega estetskega stališča ali določene oblike umetnosti. Poleg tefa je videti, da so kakovostne javne razprave na splošno v zatonu. Problematični položaj glasbene kritike torej očitno sovpada s širšo krizo kritičnega razmišljanja in zahodne kulture. S takim pogledom, ki predstavlja moje izhodišče, bom najprej osvetlila družbenopolitične razsežnosti, ki so neločljivo povezane z glasbeno kritiko, na podlagi zgodovinskih in aktualnih primerov. Nato bom razpravljala o tem, kakšno vlogo bi lahko imela glasbena kritika ter kakšne oblike bi lahko prevzela v današnjem času in v prihodnosti.”
Prof. dr. Jernej Weiss
Simpozij se je nadaljeval v Viteški dvorani Križank pod vodstvom Helmuta Loosa iz Leipziga.
Hartmut Krones, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Hartmut Krones (Dunaj), ki je gost na mednarodnih simpozijih že več kt trideset let, je pripravil referat z naslovom Hugo Wolf kot glasbeni kritik v »prepirljivem« Dunaju osemdesetih let 19. stoletja
Bianca Schumann (Dunaj) je spregovorila na temo »Katoliška« programska
glasba? Osredotočenost dunajskega tiska na religioznost Franza
Liszta (1855–1900)
Pred leti v Viteški dvorani Križank, foto Marijan Zlobec
V nadaljevanju je vodstvo simpozija prevzela Luba Kyanovska. Kot prvi je spregovoril
Helmut Loos (Leipzig), prav tako gost v Ljubljani že več kot trideset let: Glasba napredka in prihodnosti. O izvoru silovitega tiskovnega spora v drugi polovici 19. stoletja.
Stefan Keym (Leipzig): Primerjava umetniških in političnih vidikov glasbene kritike – o obravnavi »tujih« orkestrskih del v leipziškem glasbenem časopisju 19. stoletja
V popoldanskem delu simpozija je vodstvo najprej prevzela Susanne Kogler. Kot prva je nastopila
Lucija Konfic (Zagreb): Glasba v karlovškem tisku 19. stoletja.
Jelena Sviben (Gradec): Adorno kot paradigma? Primer glasbene kritike na Hrvaškem.
Ivana Perković / Andjelka Zečević (Beograd): Duhovni koncerti med letoma 1918 in 1941 skozi oči srbske glasbene kritike: kako lahko analiza NLP razširi naš muzikološki diskurz?
V nadaljevanju je simpozij vodil in povezoval Wolfgang Marx. Nastopili so:
Viktor Velek (Ostrava): Emil Břetislav Lvovský ali kdo je bil najostrejši živeči kritik, ki je kritiziral glasbo Antonína Dvořáka?
Simpozij, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Niall O‘Loughlin (Loughborough): Glasbena kritika s pozitivnim namenom: William Glock in promocija treh skladateljev
Zadnji del prvega dne simpozija je vodil Stefan Keym.
Wolfgang Marx (Dublin): Irski glasbeni kritiki pred digitalno revolucijo in po njej
Luba Kyanovska / Lidiya Melnyk (Lvov): Glasbeno novinarstvo v primerjavi z glasbeno kritiko v današnjem času: med preživetjem in razvojem?
Marijan Zlobec