37. Slovenski glasbeni dnevi ostajajo največja glasbena manifestacija, v celoti posvečena slovenski glasbi, slovenskim skladateljem, slovenskim izvajalcem, neredko so to skladatelji sami, ohranjajo zgledno kontinuiteto, ki so ji pred 37 in še malo več leti zasnovali glasbeniki, kot so bili Leon Engelman, Milan Stibilj, Jože Stabej, dr. Primož Kuret, v sodelovanju s Festivalom Ljubljana, Društvom slovenskih glasbenih umetnikov, Društvom slovenskih skladateljev, Slovensko matico, Radiem Ljubljana, Slovensko filharmonijo in posredno še nekaterimi glasbenimi društvi in ansambli, ki so prispevali svoj delež k programom.
Dr. Primož Kuret
Danes imajo Slovenski glasbeni dnevi močan Programski odbor 37. Slovenskih glasbenih dnevov:
Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter častni član Evropskega združenja festivalov.
Darko Brlek, foto Marijan Zlobec
Prof. dr. Jernej Weiss, Univerza v Ljubljani – Univerza v Mariboru
Marija Maja Kojc, v. d. vodje organizacijske enote Glasbena
produkcija RTV Slovenija a
Gregor Pirš, urednik za resno glasbo Radia ARS
Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor
Nenad Firšt, Društvo slovenskih skladateljev
Veronika Brvar, predsednica in umetniška vodja Glasbene
matice Ljubljana
Dr. Helmut Loos iz Leipziga, dr. Jernej Weiss, dr. Primož Kuret in dr. Hartmut Krones z Dunaja, foto Marijan Zlobec
V zadnjih letih je vodenje Slovenskih glasbenih dnevov iz rok dr. Primoža Kureta prevzel dr. Jernej Weiss, kar se je izkazalo za odlično potezo, s katero so se vsi strinjali. Rezultati so ostajali na enakem visokem glasbenem in simpozijskem nivoju, le pri občinstvu bi si še vedno želeli večjo zavest o pripadnosti slovenski glasbi kot narodni identiteti. Kakorkoli stvari predstavljamo: to je naša glasbena državna reprezentanca.
Dr. Primož Kuret na Slovenskih glasbenih dnevih leta 2018, foto Marijan Zlobec
Dr. Primož Kuret, ki je lani umrl, se je zavedal pomena izročitve svojega vodenja SGD mlajšim muzikologom in glasbenim zgodovinarjem, prav tako dejstva, da njegova generacija sodelujočih simpozistov počasi odhaja, čeprav je Ljubljani zvesta od začetka in smo ji lahko samo hvaležni. Prihajajo pa novi, morda ne iz vse Evrope, a vendar. Možnosti je še precej.
Dr. Jernej Weis je v letošnji Programski knjižici 37. SGD podrobneje predstavil in utemeljil svoj program in izbor.
Davorin Mori, foto Urška Lukovnjak
“37. Slovenski glasbeni dnevi svojo pozornost namenjajo kritikiumetnostne glasbe. Pogojena z estetskimi preferencami, ki so jih narekovale posamezne glasbene, družbenopolitične, institucionalne pa tudi osebne premene, je v zgodovini doživela precejšnje spremembe. Od enega izmed osrednjih žanrov t. i. časopisne civilizacije v dolgem 19. stoletju, ki so ga poleg številnih glasbenih novic in kronik zaznamovali predvsem daljši esejistični prispevki, nekaterih ideološko pogojenih konstruktov v funkciji različnih totalitarnih režimov prve polovice 20. stoletja do vse večje marginalizacije kritike umetnostne glasbe v danes prevladujoči vseobsežnosti popularne kulture. Seveda pa je bila vloga kritike umetnostne glasbe vselej odvisna tudi od bolj ali manj cvetoče glasbene produkcije ter reprodukcije v povezavi s posameznimi glasbenimi institucijami in miljeji, v katerih so kritike nastajale, estetskih normativov vsakokratnih nosilcev družbenega življenja, medijev, v katerih so bile kritike objavljene, ter ne nazadnje znanja, ugleda in vpliva avtorjev kritiških zapisov.
Prof. dr. Jernej Weiss
Tokratni mednarodni muzikološki simpozij želi s prispevki nekaterih najvidnejših slovenskih in tujih muzikologov podrobneje osvetliti podobo kritike umetnostne glasbe nekoč in danes ter na okrogli mizi (pod vodstvom Tjaše Ribizel Popič) podati smernice za njen prihodnji razvoj. Prav široka mednarodna udeležba je stalnica mednarodnega muzikološkega simpozija Slovenskih glasbenih dnevov. Tudi letos bo na njem sodelovalo 27 simpozistov iz 11 držav. Kot vabljena predavatelja bosta (23. marca v Betettovi dvorani Akademije za glasbo) nastopila kritik revije The New Yorker in avtor uspešnice Drugo je hrup (The Rest Is Noise) Alex Ross, ki bo spregovoril o svojih izkušnjah glasbenega kritika v ZDA, ter predstojnica Inštituta za muzikologijo Univerze Karla in Franca v Gradcu Susanne Kogler, ki bo s pomočjo zgodovinskih primerov osvetlila družbenopolitične razsežnosti kritike umetnostne glasbe ter spregovorila o tem, kakšno vlogo bi ta lahko imela v prihodnje.
Lojze Lebič
Sicer pa Slovenske glasbene dneve tudi letos zaznamuje pester koncertni program s številnimi novitetami in krstnimi izvedbami slovenskih del. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 21. marca mogoče prisluhniti otvoritvenemu koncertu. V celoti bo posvečen opusu enega izmed velikanov sodobne slovenske simfonične ustvarjalnosti Lojzetu Lebiču. V sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo med drugim pod vodstvom dirigenta Davorina Morija prvič v celoti zazvenelo Lebičevo najobsežnejše delo za simfonični orkester, diptih Glasba za orkester – Cantico I in II, za katerega je skladatelj črpal navdih iz himne Hvalnica stvarstvu sv. Frančiška Asiškega.
Simon Krečič
Drugi koncertni večer (22. marca v Slovenski filharmoniji) bo posvečen spominu na enega izmed ustanoviteljev Slovenskih glasbenih dnevov Primoža Kureta, ki je lani sklenil svojo bogato življenjsko pot. Na koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, na katerem bo nastopila sopranistka Sabina Cvilak, bo mogoče prisluhniti Rückertovim pesmim in Adagiettu Gustava Mahlerja, avtorja, čigar ljubljansko obdobje je Kuret podrobno osvetlil v več monografijah.
Anita Meze
Svojevrsten hommage spoštovanemu kolegu pa bo tudi predkoncertna predstavitev zadnjega Kuretovega strokovnega dela, prevoda monografije o sopranistki Aniti Meze, ki jo bo moderirala Darja Koter.
Klemen Leben
Sledita tradicionalna koncerta v organizaciji Društva slovenskih skladateljev: Koncertni atelje, na katerem bo mogoče prisluhniti zasedbi za sopran in harmoniko v izvedbi Marie in Klemna Lebna (23. marca v Viteški dvorani Križank), ter Noč slovenskih skladateljev (24. marca, prav tako v Viteški dvorani Križank), na kateri bo tokrat zazvenelo kar 14 krstnih izvedb. Skladbe bosta izmenjaje predstavili dve uveljavljeni domači zasedbi: pihalni kvartet Ariart in godalni kvartet Dissonance.
Airborne extended
Slovenski glasbeni dnevi se 25. marca selijo v eno izmed najlepših baročnih dvoran pri nas, Viteško dvorano na Gradu Brežice. Na koncertu v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice bodo zazveneli nekateri v sodobnem času še neizvedeni moteti v Ljubljani delujočega zgodnjebaročnega skladatelja Isaaca Poscha. Motete iz znamenite zbirke duhovnih koncertov Harmonia concertans, napisane za enega do tri pevske soliste in instrumentalno spremljavo, ta večer dopolnjujeta še intabulaciji motetov Georga Prennerja in Jacobusa Handla Gallusa v izvedbi organista Tomaža Sevška. Koncert bo zaznamovala štiristota obletnica prve izdaje zbirke Harmonia concertans, ki jo je leta 1623 posthumno izdala Poscheva vdova.
Tomaž Sevšek ob novih orglah v koprski stolnici
Koncertni program Slovenskih glasbenih dnevov zaokroža še ena vrhunska zasedba, dunajski kvartet Airborne extended, v katerem vse od ustanovitve leta 2013 deluje tudi harfistka Tina Žerdin. Kvartet se nam bo skupaj s sopranistko Barbaro Jernejčič Fürst na zaključnem koncertu (25. marca v Viteški dvorani Križank) predstavil z deli nekaterih uveljavljenih slovenskih glasbenih ustvarjalk in ustvarjalcev: Urške Pompe, Uroša Rojka, Tomaža Sveteta idr., slišati pa bo mogoče tudi novitete mlajše skladateljske generacije, med drugim novo delo na Dunaju delujoče skladateljice Aleksandre Bajde.
Barbara Jernejčič Fürst
Petdnevno koncertno in muzikološko dogajanje dopolnjujejo nekatere spremljevalne prireditve, med drugim predstavitve monografij in kar dve okrogli mizi. Med temi bo prvič pri nas potekala okrogla miza na temo »Zakaj ženske v glasbi« (vodja: Leon Stefanija), ki bo predstavila kritičen pogled na nekatere muzikološke študije z vidika študij spola, prav tako pa bo krstno predstavljena nova monografska publikacija (ur. Maia Juvanc) ob 70-letnici delovanja Festivala Ljubljana (1953–2022). Ta vse od začetka finančno in organizacijsko podpira delovanje Slovenskih glasbenih dnevov (od leta 1995 pod skrbnim vodstvom Darka Brleka), tega praznika slovenske Glasbe, ki tudi letos vabi z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki ter na izjemni domači ustvarjalnosti temelječem glasbenim sporedom.”
Dr. Primož Kuret in dr. Jernej Weiss, foto Marijan Zlobec
Marijan Zlobec