V okviru Koroških kulturnih dnevov 2023 v Ljubljani, bodo v sredo, 22. marca, ob 18. uri v Klubu Kazina Akademije za glasbo UL (Kongresni trg 1, pritličje) predstavili petdelno monografijo skladatelja Egija Gašperšiča Kaj vam pa jaz povem.
Poleg avtorja bosta o delu spregovorila urednik mag. Tomaž Faganel in nekdanji tajnik celovške KKZ – Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier. Delček Gašperšičevega opusa bosta izvedli vrhunski glasbenici, mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko in pianistka Ana Tijssen.
Egi Gašperšič, foto Naši zbori/Gorazd Kavčič
Egi Gašperšič, Kaj vam pa jaz povem
Egi Gašperšič je sopomenka za glasbo, za navdihujoče, vitalno, izpolnjeno
življenje z njo, za bogato življenje učitelja, zborovodje, organista, kolednika, raziskovalca, publicista in skladatelja. Njegova glasba je spontana, a domišljena, širokega obzorja in polnokrvnega zvena, nagovarja najširšo paleto izvajalcev, od koncertnega odra in cerkvenega kora do petja vseh generacij in muzike vsakovrstnih glasbil, od najširše pevske vertikale do pisane komorne glasbe. Pozoren, radoveden in občutljiv glasbenik se v njej najde.
Uvod in štiri knjige izbranih del z naslovom Kaj vam pa jaz povem na 506 straneh vsebujejo 244 skladb za zbore vseh vrst, starosti in izvajalskih zmogljivosti, za zbore in pevce z glasbili. Med njimi je 70 izvirnih, 57 prestavitev skladb drugih skladateljev za zbore, 76 priredb najrazličnejših ljudskih in 40 instrumentalnih del
Iz svojega bogatega in raznovrstnega opusa je Egi Gašperšič za monografijo s pomenljivim naslovom izbral zajeten sveženj glasbe, ki je v njegovi glasbeni delavnici nastajala skoraj 50 let. Vsebina je razdeljena na dva dela, na obsežnejši del vokalne glasbe v treh knjigah in na knjigo inštrumentalne glasbe, oba dela pa sta razdeljena na izvirne skladbe, prestavitve skladb drugih skladateljev in na priredbe ljudskih glasbenih virov.
Štiri knjige glasbe uvaja zvezek s štirimi prispevki, v katerih spoznamo bogato življenje z glasbo in razvejano glasbeno delovanje Egija Gašperšiča, predvsem njegovo dolgoletno poustvarjalno, raziskovalno in uredniško sodelovanje v bogatem utripu Slovencev na Koroškem, seznamimo pa se tudi z uredniškimi podrobnostmi monografije.
Skladbe Egija Gašperšiča nagovarjajo zares najširšo paleto glasbenikov
izvajalcev, pevcev in inštrumentalistov, glasbenike šolske pevske vertikale, učitelje in učence glasbenih šol, inštrumentaliste in pevce, za solistično in komorno muziciranje, ter zborovodje za prepevanje zborov vseh vrst, zasedb in izvajalskih zmogljivosti, posredno pa tudi vsakovrstne sestavljavce sporedov ne le glasbenih prireditev.
Zajetna glasbena monografija, poklon založbe dolgoletnemu predanemu
sodelavcu, vabi, da glasbo v njej izvajamo. Veliko nam ima povedati.
Egi Gašperšič
Profesor Egi Gašperšič izhaja iz znane kroparske glasbene družine z 12 otroki. Oče Jože je nameraval študirati glasbo v Pragi, vendar je bil v prvi svetovni vojni ranjen v roko, zaradi česar za študij ni bilo možnosti. Usmeril se je v ekonomijo in nad 30 let vodil kovaško podjetje Plamen v Kropi. Ostal je zvest glasbi in petju ter za to navduševal tudi otroke. Tudi pisal je glasbo. Na primer Venček koroških pesmi za ženski zbor in orkester, ki sta ga kroparski zbor in zbor iz Sel skupaj s filharmoniki izvajala leta 2019 na reviji Koroška poje. Kar slabo vest imam, pravi Egi, da se še ni lotil urejevanja zbirke očetovih del.
Od konca druge svetovne vojne naprej je Egi Gašperšič, častni občan Radovljice, povezan s Koroško in koroškimi Slovenci. Prva poznanstva segajo v leta po vojni, ko so v internatu v Radovljici prebivali slovenski fantje in dekleta s Koroškega, ki jim koroške oblasti doma niso dovolile šolanja. Tam je spoznal tudi pesnika Andreja Kokota, ki je kasneje, ko je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze, iskal gorenjski pevski zbor, ki bi gostoval na Koroškem. Odločil se je za kroparskega, ki ga je takrat že vodil Egi Gašperšič. Po preverjanju, ali so kroparski pevci zadosti kakovostni za gostovanje, so smeli na Koroško, na Radiše. Takrat začeto sodelovanje med Kropo in Radišami traja še danes in je eno najstarejših sodelovanj med kulturnimi društvi na obeh straneh meje. Še več. Po podatkih dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze v Celovcu Nužeja Tolmajerja so bili Kroparji prvi pevski zbor iz Slovenije, ki jih je posnel slovenski program Radia Celovec. Do takrat so bili prvi in edini Avseniki!
Sodelovaje Egija Gašperšiča s Slovenci na Koroškem se je nadaljevalo in širilo. Egi je sodeloval pri nastajanju Slovenske glasbene šole na Koroškem, še posebej pa so vidne njegove zbirateljske in uredniške sledi v zbirkah koroške glasbe in koroške ljudske pesmi, ki jih je izdajala Krščanska kulturna zveza, še posebej zbirk znanih, vendar pozabljenih koroških slovenskih avtorjev. Bil je pobudnik za sodelovanje gorenjskih in Slovenske glasbene šole na Koroškem.
Štiri knjige skladb in zvezek z besedili Kaj vam pa jaz povem sta izdali Krščanska kulturna zveza Celovec in Narodopisni inštitut Urban Jarnik Celovec.
Marijan Zlobec