24 slik na temo Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije


Narodna galerija in Arboretum Volčji Potok sta včeraj v Zlati dvorani NG predstavili najnovejšo knjigo Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije v Ljubljani.

Matjaž Mastnak, dr. Barbara Jaki, Jassmina Marijan in Aleš Ocepek

Knjigo so predstavili dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Aleš Ocepek, univ. dipl. inž. agr., direktor Arboretuma Volčji Potok, in avtorja publikacije Jassmina Marijan, ki je pripravila umetnostnozgodovinske opise, ter Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanična besedila.

Na predstavitvi so bile razstavljene tudi tri slike iz depojev Narodne galerije, Tivoli in Deček z obročem Ivana Vavpotiča ter Njega ni Antona Gvajca.

Ivan Vavpotič – Tivoli 

Slikovita knjiga, v kateri se motivno prepletata narava in umetnost, predstavlja razvoj oblikovanja vrtov in parkov od 18. do 20. stoletja, razkriva simbolne pomene vrtov v različnih obdobjih ter kako so jih slikarji upodabljali.

Naslovnica

Predstavljenih je 24 umetnin 19 avtorjev, ki so na ogled v stalni zbirki, večina pa jih je iz slikarskega depoja Narodne galerije, kar bralcem omogoča vpogled v slovensko likovno dediščino.

Eduard (Ritter) von Josch, Pogled na Staro Loko, (1854)

Umetnostnozgodovinsko in botanično so v knjigi opisani slikarsko upodobljeni vrtovi ob graščinah stare posvetne, cerkvene in nove gospode na Slovenskem, javni vrtovi ob zdraviliščih in bolnišnicah ter ob meščanskih vilah, vpogled pa dobimo tudi v vrtove manj premožnih ljudi, ljudi iz predmestja ter vrta ob kmečkem domu. Knjiga razkriva, kako se je vrtnarski okus skozi čas spreminjal.

Izbrane podobe kažejo tudi različne težnje lastnikov – nekateri vrtovi so bili namenjeni pridelavi hrane, drugje se kaže lastnikovo hotenje po ugodju, ki izhaja iz lepega. Na takih vrtovih in v parkih so posebno pozornost namenjali opremi, kot so fontane, kipi, paviljoni, stopnišča, senčnice in rožne krogle.

Anton Gvajc – Njega ni (ok. 1900)

Avtorji predstavljenih del v knjigi, med njimi so slikarji Ivan Vavpotič, Rihard Jakopič, Maksim Gaspari in Anton Gvajc, pri slikanju vrtov in parkov v večini niso zvesto prikazovali topografske značilnosti parkovnega površja, pač pa so vrtove in parke ter osebe v njih upodabljali v vsej protislovnosti življenja, v njeni navidezni trajnosti in minljivosti ter v fizični ozkosti ter hrepenenju po prostosti. Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije so predstavljeni kot resničnost in tudi kot sanje.

Avtorja knjige sta Jassmina Marijan iz Narodne galerije, ki je pripravila umetnostnozgodovinske opise, ter Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok, ki je prispeval vrtnarsko-botanična besedila.

Ivan Vavpotič – Deček z obročem

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja