Teatro Colón v Buenos Airesu s scensko izvedbo Mahlerjevega Vstajenja


Otvoritev sezone 2023 v najslavnejši operni hiši v Južni Ameriki, v Teatro Colón v Buenos Airesu, bo potekala v mesecu marcu s posebnim poklonom 40. obletnici ponovne vzpostavitve demokracije v Argentini.

Romeo Castellucci, foto Luca Del Pia

Za uvod in kot posebno scensko predstavo so pripravili odrsko izvedbo znamenite Simfonije št.  2 v c-molu Gustava Mahlerja, imenovano Vstajenje. Predstave bodo potekale v modernem gledališču La Rural, Pavilion Ocre, kjer se odvijajo različni tipi koncertov in predstav, predvsem sodobnejšega ali modernejšega tipa.

Charles Dutoit med dirigiranjem Berliozovega Requiema v Ljubljani, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu

Odrsko postavitev oziroma režijo Mahlerjevega Vstajenja je prevzel Romeo Castellucci, za glasbeno vodstvo pa je poskrbel slavni dirigent Charles Dutoit na čelu Filharmoničnega orkestra in zbora Buenos Airesa. Kot je znano, je bil Charles Dutoit tik pred tem v Ljubljani, kjer je v okviru 6. Zimskega festivala dirigiral mogočno izvedbo Berliozovega Requiema op. 5.

Predstave Vstajenja so nastale v koprodukciji s festivalom Aix-en-Provence, festivalom Abu Dhabi in Philharmonie de Paris / Cité de la Musique in La Villette – Paris.

Charles Dutoit, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu

Programiranje, ki ga je za leto 2023 predlagalo vodstvo generalnega in umetniškega direktorja Jorgeja Telermana, bo del Divina Italia, sodelovanja med Teatrom Colón z italijanskim veleposlaništvom v Argentini in Istituto Italiano di Cultura di Buenos Aires, ki se osredotoča na pokrivanje zapuščine italijanske glasbene umetnosti. Poleg tega bodo počastili 10. obletnico smrti maestra Gerarda Gandinija. 

Requiem v Gallusovi dvorani, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu

Operno sezono bo predstavljalo 15 naslovov. Začnejo marca s Faustom Charlesa Gounoda v 5 dejanjih z glasbenim vodstvom maestra Jana Lathama Koeniga in režijo, scenografijo, kostumografijo in oblikovanjem luči Stefana Poda.

Baletnih premier bo pet, začenši aprila z Labodjim jezerom.

Charles Dutoit pri 87. letih, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu

Charles Dutoit

Charles Dutoit je prejel dve najprestižnejši odličji v svetu glasbe: leta 2017 zlato medaljo Kraljeve filharmonične družbe – kar je bil 103. prejemnik od ustanovitve medalje leta 1870 ob praznovanju stoletnice Beethovnovega rojstva – in leta 2022 , nagrado “Una vita nella música” Teatra La Fenice v Benetkah.

Bil je glasbeni direktor Montrealskega simfoničnega orkestra 25 let, Orchester National de France od 1991 do 2001 in NHK Tokyo Symphony od 1996 do 2003, katerega je sedaj zaslužni dirigent.

Bil je umetniški vodja in glavni dirigent Londonskega kraljevega filharmoničnega orkestra v Londonu med letoma 2009 in 2018. Bil je glavni gostujoči dirigent St. Petersburg Philharmonic Orchestra.

Teatro Colón v Buenos Airesu, foto Marijan Zlobec

Po 32-letnem umetniškem sodelovanju z Orkestrom iz Philadelphie in več kot 700 koncertih je vsako sezono nastopal z orkestri iz Chicaga, Bostona, San Francisca, New Yorka in Los Angelesa ter bil reden gost londonskih odrov. Dirigiral je v Berlinu, Parizu, Münchnu, Moskvi, Sydneyu, Pekingu, Hong Kongu, Šanghaju in Tokiu… Poleg tega je opravil 34 turnej na Kitajskem.

Njegovih več kot 200 posnetkov je prejelo več nagrad in priznanj, vključno z dvema grammyjema.

V mladosti ga je Herbert von Karajan povabil k dirigiranju v Dunajski Državne opere. Od takrat je dirigiral v Covent Gardenu v Londonu, Metropolitanski operi v New Yorku, Deutsche Oper v Berlinu, Operi v Rimu in Teatru Colón v Buenos Airesu.

Leta 2014 je prejel nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje International Classical Music Awards, leta 2017 pa zlato medaljo mesta Lausanne, njegovega rojstnega kraja. Prepotoval je 196 držav.

Plakati v metrojskih hodnikih, foto Marijan Zlobec

Romeo Castellucci

Romeo Castellucci je režiser, rojen leta 1960 v Ceseni v Italiji. Študiral je slikarstvo in scenografijo na Akademiji za likovno umetnost v Bologni. Režiral je produkcije, katerih avtor je, režiser, scenograf, oblikovalec luči in kostumograf. Znan je kot dramatik, ki teži k totalni umetnosti. In napisal je več teoretičnih esejev o režiji, ki so temeljili na lastnih izkušnjah.

Njegovo delo nakazuje dramske možnosti, kjer literatura ni bistvena, zaradi česar je gledališče plastična, kompleksna in vizualna umetnost. Leta 2005 je bil imenovan za direktorja gledališke sekcije Beneškega bienala, leta 2008 pa ga je umetniško vodstvo avignonskega festivala imenovalo za pridruženega umetnika za njegovo dvainšestdeseto izdajo.

La Rural, Pavilion Ocre, foto Marijan Zlobec

Njegove produkcije predstavljajo mednarodni odri, gledališča, opere in mednarodni festivali. Med njimi Sul concetto di volto nel figlio di Dio (2011); Restavracija štirih letnih časov (2012); Hyperion (2013); The Rite of Spring (2014) in La democrazia v Ameriki (2017), pa tudi Parsifal leta 2011 v La Monnaie v Bruslju; Moisés y Aarón leta 2015 v Pariški nacionalni operi, ponovno uprizorjen v Teatru Real v Madridu leta 2016; Jeanne au bûcher leta 2017 v Opéra national de Lyon; Tannhäuser leta 2017 v Münchenski operi;Splav Meduze leta 2018 v Amsterdamski operi; Čarobna piščal leta 2018 v La Monnaie v Bruslju v koprodukciji z opero Lille; Il primo omicide leta 2019 v Pariški nacionalni operi v koprodukciji z berlinsko Staatsoper; Pasijon po Mateju v kulturnem centru Belem v Lizboni in Mozartov Requiem leta 2019 na festivalu v Aix-en-Provence.

Lipicanci ?, foto Marijan Zlobec

Za Salzburški festival je režiral in oblikoval Salome v dvorani Felsenreitschule leta 2018 in Don Giovannija leta 2021. Istega leta je ustvaril instalacijo Pavane für Prometheus za Beethovnov festival. Za Nuova realtà teatrale je leta 1996 prejel nagrado Prix Europa . Leta 2002 ga je minister za kulturo Francoske republike imenoval za Chevalierja des Arts et des Lettres.

Leta 2013 mu je Beneški bienale podelil zlatega leva za celotno kariero. Leta 2014 mu je Alma Mater Studiorum Univerze v Bologni podelila naziv častnega doktorja na področju glasbe in gledališča. Leta 2014 ga je revija Opernwelt razglasila za najboljšega opernega režiserja, leta 2017 pa je njegova predstava Jeanne au bûcher prejela nagrado za najboljšo produkcijo.

Sopranistka Jaquelina Livieri

Jaquelina Livieri

Rojena v Rosariu je diplomirala na Colón Theatre Higher Art Institute (ISATC). Pela je vloge, kot so Adina, Giulietta, Papagena, Pamina, Zerlina, Oscar, Micaela, Susanna, Norina, Lucia in Gilda v glavnih gledališčih v državi. V tujini je nastopal v gledališču Solís, avditoriju SODRE (Urugvaj), Cafam de Bellas Artes (Kolumbija) in občinskem gledališču San Pablo (Brazilija). Bila je Violetta v Traviati in Gilda v  Rigolettu v Municipal de Santiago de Chile, Lucia di Lammermoor v Belo Horizonteju… Koncertno je nastopala v Trstu, Zagrebu in Ljubljani z Erwinom Schrottom. Izbrana je bila za spremljavo Joséja Carrerasa na njegovi poslovilni svetovni turneji. Leta 2017 je interpretirala Isabello v Prepovedi ljubezni  (Wagner)in Violetto v Traviati v Teatru Colón.

Mezzosopranistka Guadalupe Barrientos

Guadalupe Barrientos

Mezzosopranistka Guadalupe Barrientos (rojena 1986 v Buenos Airesu) je študirala solopetje na Inštitutu za umetnost Teatra Colón (ISATC) in v Opernem studiu v La Plati, nato pa se je izpopolnjevala še pri sopranistkah Júlii Várady in Barbari Frittoli v Državni operi v Berlinu. Med letoma 2021 in 2022 je bila sprejeta na Inštitut za mladodramske glasove Dolore Zajick. Bila je finalistka znamenitega tekmovanja »BBC Cardiff Singer of the World« leta 2019 ter Mednarodnega tekmovanja Montserrat Caballé (v barcelonskem gledališču Gran Teatre del Liceu). Isto leto je nastopila tudi na prestižnem opernem tekmovanju Operalia pod pokroviteljstvom Plácida Dominga. Med njenimi zgodnjimi tekmovalnimi uspehi velja izpostaviti udeležbo na mednarodnem pevskem tekmovanju »Neue Stimmen« v Güterslohu (leta 2011) ter sodelovanje na jubilejnem 25. mojstrskem tečaju pod vodstvom sopranistke Edde Moser in tenorista Francisca Araize. Mednarodna zveza glasbenih kritikov (Musical Critics Association) jo je leta 2012 imenovala za najboljšo argentinsko pevko.

Guadalupe Barrientos, foto Opera SNG Maribor

Med njene prve in najuspešnejše upodobitve v Teatru Colón sodijo vloge iz oper Kavalir z rožoCavalleria rusticana (Santuzza), Aida (Amneris), Adriana Lecouvreur (Princesa de Bouillon), Andrea Chénier (Bersi), Rigoletto (Maddalena), Falstaff (Meg), Otello (Emila), Kralj Ojdip (Sfinga), Madama Butterfly (Suzuki) idr. V naslovni vlogi Bizeteve Carmen je debitirala v Kulturnem središču Kirchner v Buenos Airesu (pod glasbenim vodstvom Joséja Cure). Z omenjeno vlogo se je predstavila tudi v Operi SNG Maribor, kjer je nastopila tudi kot Zia in Zitta (iz Puccinijevega Triptiha), Amneris (Aida), Dalila (Samson in Dalila), Mati Marie (Pogovori karmeličank), Fricka (Rensko zlato) idr. V tokijskem kulturnem središču Bunkamura Orchard Hall je poleg naslovne vloge opere Carmen poustvarila tudi vlogo Amneris ob sopranistki Mariji Guleghini. Kot Amneris je debitirala tudi v čilski prestolnici Santiago, v Riu de Janeiru pa kot Ulrica (Ples v maskah) – oba nastopa so pohvalili tako nacionalni kot mednarodni kritiki. Za Radio Slovenija je sodelovala pri snemanju Rossinijeve opere Italijanka v Alžiru in Poulencove opere Pogovori karmeličank. Iz pevkinega koncertnega repertoarja izstopajo zahtevni parti iz Wagnerjevega cikla Wesendonck Lieder, Verdijevega Rekviema, Mahlerjeve OsmeTretje in Druge simfonije ter Pesmi o Zemlji, Rossinijeve Male slavnostne maše in Stabat Mater, Bernsteinove Simfonije št. 1 »Jeremija«, Mozartovega Rekviema ter Beethovnove Devete simfonije.

Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja