Postni prt 2023 ali Človeški kokon Eve Petrič v katedrali Sv. Štefana


Slavna in najbolj obiskana katedrala Sv. Štefana na Dunaju je bila že drugič prizorišče umetniške predpostne intervencije slovenske multimedijske umetnice Eve Petrič v avstrijski prestolnici. Nova oblika postnega prta po tradiciji spremlja katedralo kot prekritje glavnega otarja in naznanja postni čas do velikonočnega obredja, ko postni prt na veliko soboto snamejo. Uradni naslov dela je Human Cocoon ali Človeški kokon.

Katedrala Sv. Štefana, vse fotografije osebni profil

“Če ste na Dunaju, vljudno vabljeni na odprtje in ogled mojega Human Cocoon, postni prt 2023 v katedrali Svetega Štefana na Dunaju. To je moj drugi postni prt za to znamenito katedralo – prvi je bil  ogromno Kolektivno srce leta 2016, izdelano iz recikliranih ročno izdelanih čipk, zbranih iz različnih krajev sveta, ki se je prelevilo v lebdeče “čustvene oblake.”

Plakat

Tokrat sem izdelala novo veliko delo, sestavljenko Human Coccon, sestavljeno iz povečane oblike mojega Earthling Tattoo Seal, ki je skoraj eno leto preživel na Mednarodni vesoljski postaji kot del Moon Gallery, zbirke idej, ki jih je vredno usmeriti v vesolje. Po vrnitvi na Zemljo januarja letos se bo zdaj pojavil v močno povečani obliki kot človeški kokon – natanko eno leto po tem, ko je prispel na Mednarodno vesoljsko postajo. 

Poudarjena simetričnost

V velikosti 12 m x 5,5 m, sestavljen iz 12 delov, je sedaj postavljen na ozadje slike mešanice rdečih krvničk treh posameznikov: umetnice(ka) (mene), zdravnika/znanstvenika in duhovnika, ki predstavljajo tri dejavnosti, ki nas kot ljudi razlikujejo od ostalih naših sozemljanov: umetnost, znanost in duhovnost.”

Postni prt je kot človeška figura

Čeprav umetnica Eva Petrič ne omenja, pa je njena trilogija umetnika, znanstvenika in duhovnega človeka močno povezana s figuro Jezusa Kristusa, a se o njem ne govori, da je bil umetnik, niti ne znanstvenik, pa tudi duhovni človek – bil je Bog Sin.

Oltarne podobe ni več

Pri umetnosti Eve Petrič je bistveno iskanje sozvočja med umetnostjo in znanostjo, raziskovanjem samega ustroja človeka, pa tudi njegove duhovnosti, ki je nasploh še največji problem celotne medicinske znanosti. Medicina duhovnosti ne obravnava, morda jo na nek način prihiatrija in psihoanaliza, a spet v okrnjeni obliki.

Eva Petrič na sredini cerkve

Eva Petrič ni cerkvena umetnica, čeprav se na prvi pogled tako zdi. Nje ne zanima Sveti Duh, s katerim je na koncu svojega življenja imel probleme v razumevanju celo legendarni pisatelj Boris Pahor.

Eva Petrič v pripravah na performans

Zdi se, kot da postavlja bolj zanesljivo triado v njenem nenehnem razvoju, in to kljub navideznemu propadanju sveta. Iz njenega tako zastavljenega umetniškega koncepta bi se dalo sklepati, kot da so vse tri oblike ali simbolne figure, kot jih omenja, v nenehnem gibanju, potovanju, iskanju, ne da bi podrobneje nakazovala sam cilj.

Ujemanje svetlobe in barv

Njena umetnost je v bistvu avtorefleksija ali lastna razvijajoča se filozofija, a ne na deklarativni ravni, kot jo pridigajo znani filozofi.

Ustvarjalna ekipa

Triada uma, telesa in duha je največ, kar je doslej odkrila in nam skozi svoja dela pokazala.

Prvič poudarjena Kristusova kri ?

Sama svoje krvi ne istoveti s simbolno Kristusovo, ki je pritekla iz njegovih ran na križu, čeprav bi se lahko zdelo ali je vtis umetniškega dela tak. Ne, ona je ta cerkveno zgodovinski in faktografski del že zapustila v imenu iskanja novega, ne pa kot interpretacijo starega.

Ujemanje celote

Ostaja pa dialog, ki je večen, tako kot so nenehna odkrivanja prastare zgodovine in naseljevanja Zemlje.

Obiskovalci katedrale

Ampak do kam lahko človek v svojem raziskovanju sploh lahko pride ? Kljub vsemu je samo človek in bolj dimenzija Zemlje kot Vesolja.

Utrinek s postavljanja Človeškega kokona v katedrali Sv. Štefana

Umetniška skušnjava Eve Petrič je, da bi človek s potovanjem v Vesolje pridobil nove zmožnosti gledanja in razumevanja stvarjenja Sveta.

Kri

Katedrala Svetega Štefana

Na prvi strani Wiener Zeitung

Nadaljevanje članka

V Die Presse

 

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja